![]() |
||
![]() |
![]() |
|
![]() |
VIII. Razvoj znanj za gospodarsko in kulturno `ivljenje ter razvoj Slovenije1. OHRANIMO NARODNO IN KULTURNO SAMOBITNOST Majhna dru`ba, kot je na{a, ki `eli ohraniti kulturno samosvojost in narodno samobitnost, obenem pa dosegati vsakr{no blaginjo, primerljivo z ve~jimi in bolj razvitimi dru`bami, mora mo~neje razvijati duhovno ustvarjalnost svojih ljudi. Slovenija ima `e izvirno na voljo nekaj ugodnih dejavnikov: z eno od kri`i{~nih leg v Evropi, tako geografsko kot kulturno jezikovno na meji med tremi jezikovnimi oziroma kulturnimi dru`inami, med zahodom in vzhodom ter tr`no ekonomijo in tranzicijskimi ekonomijami z razli~nostjo gospodarskih, socialnih in narodnostnih struktur z delavnostjo in z ob~utkom samoodgovornosti prebivalstva. Ti dejavniki v soodvisnem svetu prevladujo~ega neoliberalizma in avtoritarno desnih uporov proti njegovim posledicam pa sami po sebi ne zado{~ajo. Potreben je dejavnik, ki iz prilo`nosti ustvarja prednosti in dose`ke. Pravico posameznika do kulture uvr{~amo med temeljne, ustavno zagotovljive ~lovekove pravice, pri ~emer je spo{tovanje umetni{ke svobode temeljni pogoj kulturne politike. V skladu s sodobnimi evropskimi razvojnimi politikami uvr{~amo vpra{anje razvoja narodne kulture in njene odprtosti med klju~na razvojna vpra{anja. Slovenci kot malo{tevilen narod s posebno kulturnozgodovinsko tradicijo bi morali `e doslej vztrajati, naj se z uvrstitvijo te pravice v na{o ustavo oblikuje trdnej{i sistem razvijanja in ohranjanja na{e umetni{ke ustvarjalnosti in kulturne dedi{~ine. Pri tem moramo: s kulturno politiko za{~ititi svobodo umetni{kega in kulturnega delovanja tako, da se dr`ava popolnoma umakne iz presoje kulturnih vsebin in ostane le pri zagotavljanju mo`nosti za dejavnost z vzpostavljanjem sistema kar najbolj neodvisnih umetni{kih ustanov in strokovnih in{titutov moramo zagotoviti trden sistem ocenjevanja sprotne kulturne produkcije ter vrednotenja uspe{nosti kulturne politike dr`avno podporo kulturi in znanosti moramo precej bolj uresni~evati preko sistema javnih skladov, manj podrejenih dnevni politiki, dr`ava pa naj ohrani predvsem pristojnost nad globalnimi usmeritvami {e bolj uveljavljati mnogosredi{~ni kulturni razvoj s postopno usposobitvijo novih ob~inskih kulturnih sredi{~ za opravljanje osnovnih kulturnih funkcij (knji`ni~arstvo, ljubiteljska kulturna dejavnost, posredovanje kulturnih programov), kar je osnova za zagotavljanje kulturnih dobrin vsem dr`avljanom, vklju~no avtohtonim narodnim manj{inam posebno pozornost in podporo namenjati spodbujanju in razvoju subkultur, druga~nih in manj{inskih kultur, saj {irijo meje kulturnega ustvarjanja. 2. ZNANJE JE NA[ NAJ@LAHTNEJ[I RAZVOJNI DEJAVNIK Kriti~ni razvojni dejavnik sedanjosti in prihodnosti Slovenije postaja znanje, ki omogo~a kar najbolj{i izkoristek obstoje~ih virov. Pri tem gre za celoto znanja: znanje za organiziranje in izvajanje produkcijskih in tr`nih procesov znanje, ki vodi k razumevanju soodvisnosti posami~nih produkcij in dru`benih celot ter odpira procese kriti~ne distance do lastnega in tujega ravnanja; v zvezi z njim govorimo o kulturi humanisti~nega in ekolo{kega racionalizma znanje in vzgoja v smislu dr`avljanske (samo)zavesti, ki izvira iz narodne tradicije, odprte v svet in k so`itju razlik; v zvezi s tem govorimo o kulturi evropske civilizacije. Znanja vseh vrst imamo premalo. Investicija v znanje je investicija v bolj{o sedanjost in prihodnost. Na zasebni ravni pomaga k uspe{nim karieram in dru`inski varnosti, na dr`avni ravni omogo~a modernizacijska prilagajanja okolju in hkrati stabilizira demokracijo. Pove~ati moramo nalo`be v znanje. Gre za nalo`be v: pridobivanje in razvijanje znanja v za~etnem in nadaljnjem izobra`evanju ter stalnem usposabljanju financiranje javnega in zasebnega {olstva ter drugih nacionalno pomembnih izobra`evalnih programov in slu`b pove~evanje javnih in spodbujanje zasebnih vlaganj v znanost in raziskave ter umetnost vstopanje v mednarodne tokove ustvarjanja in pretakanja znanja. Razvoj Slovenije bomo gradili na vzpodbujanju ustvarjalnosti v gospodarstvu, kulturi in dr`avi. Te obsegajo: spodbujanje ljudi, podjetnikov in inovatorjev za (re)investiranje v uporabo znanja predvsem v gospodarske namene (prek dav~ne politike, politike doma~e prednosti pri javnih nabavah, mednarodno dopustne razvojno za{~itne politike) in kulturo (samospoznavanje, intelektualizacija, izvirnost) pove~evanje javnih vlaganj in spodbujanje zasebnih vlaganj v prenos znanja, zlasti v korist malim in srednjim podjetnikom, ki si ne morejo razviti lastnega znanja. Slepo podpiranje tujih gospodarskih nalo`b na podro~jih zahtevnej{ih tehnologij in vdiranje ve~inskega tujega kapitala v odkupovanje doma~ih podjetij lahko ogrozi dobra doma~a razvojna jedra, ~emur nasprotujemo. Slovenija naj postane inovacijska de`ela, privla~na za doma~a in tuja vlaganja, vendar ne industrijska cona multinacionalk. 3. PODPIRAMO VSE@IVLJENJSKO IZOBRA@EVANJE Pri {olanju in vse`ivljenjskem izobra`evanju ter izpopolnjevanju mora dr`ava podpirati in spodbujati osebne in dru`inske napore za izobra`evanje in usposabljanje ljudi, da bi zmogljiveje prevzeli odgovornost za svoj lastni `ivljenjski polo`aj. Pridobivanje znanj bomo podprli: z javnim financiranjem javnih ter lai~nih vrtcev in osnovne {ole, oboje naj postane v okviru prora~unskih mo`nosti brezpla~no z javnim financiranjem javnega srednjega in visokega {olstva ter sofinanciranjem zasebnega, ~e v svojem programskem jedru ni pod kakovostno ravnijo javnega podalj{a se ~as obveznega {olanja, izvede se pedago{ka modernizacija {olskega pouka in dela predvsem s pove~evanjem prostora za kreativnost in sodelovanje ustanovi se tretja slovenska univerza z lokacijo na Primorskem, in v tesnem povezovanju z drugimi doma~imi in tujimi univerzitetnimi sredi{~i utrdi se strokovno {olstvo na srednji,vi{ji in visoki stopnji pove~a se dele` generacije na dodiplomskem strokovnem {olanju ter dele` generacije na podiplomskem {olanju doma in v tujini z dav~no politiko in subvencijami dr`ave se podpre vse`ivljenjsko izobra`evanje zlasti za potrebe delovne usposobljenosti oziroma spremljanje tehnolo{kega razvoja ter vrhunske umetni{ke ustvarjalnosti. Slovenija bo sprejela nacionalni program vse`ivljenjskega izobra`evanja in v njem dolo~ila vlogo dr`ave, lokalnih skupnosti in osebkov civilne dru`be, vklju~no z njihovimi finan~nimi obveznostmi. 4. ZA NEODVISNOST IN VELJAVO ZNANOSTI Znanost in raziskovalno dejavnost bomo vrnili znanstvenikom in raziskovalcem ter jih spodbujali za uresni~evanje tehnolo{kega razvoja, krepitev narodne identitete in doseganje gospodarskih in drugih nacionalnih ciljev. Tako bomo zagotovili: mo~nej{o decentralizacijo odlo~anja in neodvisnost strok pri programiranju in izvajanju raziskovalnega dela (tudi) z javnimi sredstvi izrazitej{e vklju~evanje znanosti in raziskovanja v razvojne projekte za potrebe gospodarstva, dr`ave in drugih podro~ij, predvsem s sofinanciranjem projektov, ki jih neposredno naro~ajo in pla~ujejo interesenti iz navedenih sektorjev podpiranje strok glede na njihov razvoj po svetu in z vidika strate{kih potreb Slovenije, zlasti na podro~ju usposabljanja raziskovalnih kadrov, nabave raziskovalne opreme, mednarodnega sodelovanja, s poudarkom na kakovosti raziskovanja zagotavljanje zagonskih in deloma obratovalnih sredstev tehnolo{kim parkom in tehnolo{kim sredi{~em, praviloma zdru`bam zasebnega ali me{anega kapitala po vseh regijah v Sloveniji podpiranje nastajanja razvojnih enot v gospodarskih in drugih organizacijah, pri ~emer klju~no odgovornost nosijo same organizacije, dr`ava pa ustvarja stimulativno okolje za razvojno obna{anje organizacij oblikovanje ciljnih raziskovalnih programov za {ir{e razvojne potrebe na podro~jih, na katerih so dr`avna telesa soodgovorna za oblikovanje in doseganje ciljev razvojne strategije pove~anje dele`a raziskovalnega dela na univerzah in krepitev njihove vloge pri prenosu znanja podpiranje samostojnih raziskovalnih in{titutov v dinami~na, na vrhunsko znanost oprta tehnolo{ka razvojna sredi{~a. |
Za~etni zaslon -
Osnovni menu -
Predstavitev stranke -
Program in statut
|