VII. Mladi za socialdemokracijo


1. ZA SOCIALNO ENAKOST

Ne pristajamo na razslojevanje na bogate in revne, ki jim te vrste etiketa `e ob rojstvu oziroma nastanku opredeli vse nadaljnje `ivljenje in delovanje.

Mladi so temelj vsake dru`be in zato jim je treba zagotoviti enake za~etne mo`nosti `e z njihovim rojstvom, nato pa prav tako mo`nosti za nadaljnji razvoj, izobra`evanje, zaposlovanje in ustvarjanje dru`ine v `ivljenjskih razmerah, ki bodo ~loveka dostojne. Dr`ava mora s potrebnimi mehanizmi zagotavljati svojim dr`avljanom kar se da enake mo`nosti za njihovo `ivljenje in razvoj.

2. ZA [OLSKO POLITIKO PO MERI [OLARJA

Slovenski {olski sistem mora vsem mladim, ne glede na to ali prihajajo iz vasi ali iz mesta, iz revnih ali bogatih dru`in, nuditi enake mo`nosti za pridobivanje dobrih, smiselnih in u~inkovitih znanj.

Dr`ava mora zato zagotoviti dobre mo`nosti za izobra`evanje, to pa so subvencioniranje prehrane ter subvencioniranje u~benikov in {tudijske literature, dostopnost in kvaliteta bivalnih prostorov, u~inkovito zdravstveno varstvo, dostopne zunaj{olske in {tudijske dejavnosti - kulturne, {portne in dru`abne.

Dr`ava naj nameni ve~ denarja za socialne {tipendije, ki ne bodo milo{~ina, temve~ naj pokrivajo osnovne ekonomske potrebe dijaka oziroma {tudenta. Prav tako je potrebno z dav~nimi in drugimi olaj{avami ponovno o`iviti sistem kadrovskega {tipendiranja. Poleg kreditnega sistema {tipendiranja je treba uvesti tudi kombinacijo kreditnega in socialnega {tipendiranja, ki naj bo namenjeno tistim, ki imajo premalo, da bi si lahko privo{~ili samo kreditno {tipendijo. Spodbujati je potrebno ustanavljanje skladov in fundacij, ki lahko dolo~enim skupinam, na primer nadarjenim, bistveno olaj{ajo {olanje.

Zagotoviti je treba dovolj razvejano mre`o dobrih dr`avnih in srednjih {ol ter univerz s pripadajo~o infrastrukturo. Na teh {olah mora biti brez pla~ila {olnine ali raznih vpisnin dovolj prostora za vsakogar, ki je `eljan in sposoben izobra`evanja. Posebno pozornost je potrebno posvetiti {olanju in programom dodatnega izobra`evanja kakorkoli prizadete mladine.

Zahtevamo popolno neodvisnost {olskega sistema od dnevne politike in kakr{nihkoli ideologij ter odlo~no nasprotujemo uvajanju konfesionalne vzgoje v {olski prostor.

Kvaliteto {olskih programov je potrebno na vseh ravneh dvigniti z ve~jo odprtostjo, o~i{~enjem razli~ne navlake ter stalnim izobra`evanjem u~iteljev. V {olski sistem je potrebno postopno uvajati raznovrstnost, kajti razli~nost {ol nas lahko le bogati; nasprotujemo pa takim zasebnim in elitnim {olam, ki bodo nastajale na ra~un kvalitete javnih {ol. Prav tako nasprotujemo novi ideologizaciji {ol.

Z ustreznim sistemom soupravljanja je potrebno zagotoviti, da dijaki in {tudenti ne postanejo zgolj objekti izobra`evanja saj je tudi za kakovost {ol bolj{e njihovo dejavno vklju~evanje v izobra`evalne procese.

3. ZA RE[EVANJE BREZPOSELNOSTI

Nezaposlenost mlade odriva na rob dru`be in je vir frustracij, ki nenazadnje vodijo tudi v mladinsko prestopni{tvo in kriminal. [e slab{e se godi `enskam in invalidom.

Vsem mladim delavcem in brezposelnim je potrebno ponuditi enake mo`nosti za dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in nenehno strokovno izobra`evanje.

Sofinanciranje pripravni{tva je treba postaviti tako, da bodo vsi mladi po kon~anem {olanju imeli enake mo`nosti pri iskanju prve zaposlitve. Podjetja je treba z dav~no politiko spodbujati, naj se odlo~ajo za zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve in za zaposlovanje invalidov. Pospe{evati moramo razvoj delavnic za telesno in du{evno prizadete, ki delajo v posebnih delovnih razmerah.

Dr`ava mora zagotavljati socialno varnost, vendar naj kljub temu del izdatkov za socialno podporo preusmerja v podpiranje samozaposlovanja in podjetni{tva nezaposlenih.

Pobudam mladih za samozaposlovanje moramo zagotoviti vso podporo.

To lahko storimo predvsem z razpolo`ljivostjo informacij, s sistemom poklicne pomo~i in svetovanja mladim podjetnikom in mladim kmetom.

4. ZA DEJAVNO PRE@IVLJANJE PROSTEGA ^ASA MLADIH

Mladi potrebujejo mo`nosti dejavnega pre`ivljanja prostega ~asa zato mora dr`ava z razli~nimi mehanizmi spodbujati prostovoljno organiziranje in delovanje mladinskih interesnih zdru`enj, v katerih mladi ne bodo le izvajalci, ampak jih bodo tudi aktivno sooblikovali.

V prostem ~asu naj bi se mlad ~lovek posvetil dejavnostim, ki ga {e posebej zanimajo in niso nujne z pre`ivetje, bistveno pa prispevajo h kvaliteti `ivljenja.

Pri tem ne smemo pozabiti na organizirane dejavnosti za telesno in du{evno prizadete mladostnike, ki se redko udele`ujejo dejavnosti zunaj {tirih sten. Omogo~iti jim moramo ~im bolj enakopravno vklju~evanje v vse dejavnosti in jim z odpravljanjem arhitektonskih pregrad omogo~iti dostop do vseh javnih prostorov.

5. ZA RE[EVANJE ODVISNOSTI

Zajeziti moramo plaz odvisnosti, zato potrebujemo u~inkovit dr`avni program na podro~ju prepre~evanja in zdravljenja.

Problemi s katerimi se sre~ujemo zadnja leta v Sloveniji, so povzro~ili, da postaja vse ve~ mladih odvisnih od raznih opojnih snovi (mamila, alkohol, cigarete).

Z izbolj{anjem mo`nosti za `ivljenje in delo moramo dose~i, da bodo mladi videli prihodnost v realnem `ivljenju in ne bodo iskali praznih sanj v uni~ujo~ih drogah. Odvisnikom je treba omogo~iti mo`nosti za u~inkovito zdravljenje. Potrebno je finan~no podpreti organizacije in dru{tva, ki se ukvarjajo z mladimi, in dru{tva, ki se ukvarjajo z re{evanjem zasvojenih in njihovih dru`in ter zaostriti kazni za tiste, ki bogato `ivijo na ra~un odvisnikov.

 

 
Za~etni zaslon - Osnovni menu - Predstavitev stranke - Program in statut
Kongresi in konference - Poslanska skupina - Izjave za javnost - Tiskovne konference
Tribune, okrogle mize - Kako postati ~lan - Oldiest but goldiest

back to index back to index