VI. ^lovek, narava in okolje

1. NARAVNE OMEJITVE ZAHTEVAJO SPREMEMBO SAMORAZUMEVANJA ^LOVE[TVA

^love{tvo je le del narave in ne njen gospodar.

Antropocentri~ni model civilizacije, ki je najbolj izrazit v enobo`nih zahodnih religijah (kr{~anstvo, islam), se je iz~rpal in pripeljal ~love{tvo do spopada z naravnim okoljem in njegovimi mejami. Potreben je nov kopernikanski obrat! Dokon~ati moramo delo, ki ga je Nikolaj Kopernik pri~el 1530. leta, ko je premaknil sredi{~e vesolja z Zemlje na Sonce. Takrat se je pri~el ru{iti civilizacijski koncept, ki je ~loveka in njegovo bivali{~e, planet Zemljo, razumel kot sredi{~e in vrhunec vsega bo`jega stvarstva. Danes se mora ~love{tvo sprijazniti s tem, da je zgolj del narave in ne njen gospodar.

Danes je ~love{tvo najve~ji sovra`nik narave in hkrati glavna `rtev svojih zablod.

Prepri~anje, da lahko ~lovek po svoji podobi in zamisli kroji okolje, v katerem `ivi, je `e v preteklosti povzro~ilo vrsto ekolo{kih katastrof in pripeljalo do izginotja celih civilizacij. Danes, ko je delovanje ~loveka globalno, je ogro`eno celotno naravno ravnovesje na planetu. ^love{tvo je obstalo iz o~i v o~i s paradoksom, da s spreminjanjem naravnega okolja po ~love{kih zamislih zmanj{uje mo`nosti za lastno pre`ivetje. Segrevanje atmosfere, ozonska luknja, klimatske spremembe, {irjenje pu{~av, umiranje morij in gozdov, hitro izumiranje `ivalskih in rastlinskih vrst ter genetske spremembe so samo najhuj{e posledice ~lovekovega delovanja, ki hkrati najbolj prizadenejo ~love{tvo samo.

Od nadutega gospodarja narave moramo postati njen skrbni upravljavec.

^love{tvo ima danes mo~, s katero lahko globalno spreminja podobo zemlje. Zato stoji pred vpra{anjem, ali bo to svojo novo mo~ uporabljalo tako, da bo postopoma obnovilo poru{eno naravno ravnovesje, ali pa jo bo {e naprej uporabljalo za uresni~evanje svojih kratkoro~nih interesov. V prvem primeru bo moralo prevzeti novo vlogo skrbnika naravnega ravnovesja. Pa ne zaradi narave same - za njo je lahko ~love{tvo ni~ ve~ kot le {e ena naravna katastrofa, ampak predvsem zaradi prihodnjih generacij.

2. ^LOVE[TVO MORA SVOJO DRU@BO PRILAGODITI NARAVNIM OMEJITVAM

Ne "nazaj k naravi", ampak "nazaj z naravo".

Ne moremo povrniti naravnega okolja v za~etno stanje, saj pravzaprav niti ne vemo, kak{no je to bilo. Nemogo~e in tudi nesmiselno je s planeta izbrisati vse sledove ~lovekovega delovanja. Spremeniti pa moramo na~in, kako v naravno okolje posegamo. Vedno znova moramo iskati in dolo~evati meje na{ega delovanja in kar najbolj upo{tevati koristi in potrebe ostalih `ivih bitij, tako `ivalskih kot rastlinskih. Znova se moramo nau~iti modrosti nekdanjih samooskrbnih kme~kih dru`b, ki so znale naravne zakone uporabiti sebi in naravi v prid. S slehernim posegom moramo ohranjati naravno ravnovesje in naravno raznolikost vrst.

Iz entropijske zanke ne moremo ube`ati, lahko pa jo nadzorujemo.

Naravni zakoni sami povedo, da je nemogo~e opravljati kakr{nokoli dejavnost, ne da bi ta vplivala na okolje, v katerem jo opravljamo. Ta vpliv lahko le zmanj{ujemo in nadzorujemo, popolnoma odpraviti pa ga ne moremo. Zato mora ~love{tvo vse svoje dejavnosti organizirati tako, da bo njihov vpliv lahko ~im bolj vklju~evalo v naravno okolje samo: industrija in naselja morajo postati zaprti tehnolo{ki sistemi, zmanj{evati se mora fizi~ni transport ljudi in blaga, pridelovanje hrane pa prilagajati lokalnim mo`nostim za ohranjanje naravnega ravnovesja. Dejavnosti, ki jih ne obvladujemo v celoti, a jih nujno potrebujemo, pa moramo seliti tja, kjer so njihovi stranski vplivi najmanj {kodljivi. Tudi izven meja na{ega planeta.

Varstvo okolja zahteva spremembo zavesti, ki je ne moremo dose~i brez stalnega izobra`evanja.

Naravne meje razvoja ~love{tva zahtevajo nov kopernikanski obrat od slehernega posameznika. [ele tako bo dose`ena tudi sprememba zavesti celotnega ~love{tva. Vendar je posamezniku potrebno prisko~iti na pomo~. Zato morata vzgoja in izobra`evanje za varstvo okolja postati stalni del {olskih programov in uredni{ke politike javnih glasil. Prav tako mora stalni del vzgoje in izobra`evanja postati tudi oblikovanje zavesti o `ivalih in rastlinah kot `ivih bitjih, ki zaslu`ijo spodobno in `ivim bitjem vredno ravnanje.

Ekolo{ki problemi so globalni. Zato potrebujejo globalno upravljanje.

Zaradi medsebojne prepletenosti `ive in mrtve narave je re{evanje ekolo{kih problemov nemogo~e omejiti na posami~na podro~ja in dr`ave. Lokalno je mogo~e re{evati le zelo omejena in lokalna ekolo{ka vpra{anja, ki pa praviloma nimajo meddr`avnih ali planetarnih razse`nosti in so zato manj nevarna. Klju~na ekolo{ka vpra{anja sedanjosti (segrevanje atmosfere, ozonska luknja, umiranje gozdov in morij, {irjenje pu{~av, izumiranje `ivalskih in rastlinskih vrst ter genetske spremembe) pa so globalna in jih je potrebno re{evati povsod hkrati. V tem smislu se morajo krepiti mednarodne institucije, posebno Zdru`eni narodi, ki bodo s~asoma morali prevzemati vlogo planetarne "ekolo{ke vlade". Hkrati pa se odpirajo nove dileme o mejah dr`avne suverenosti vsake od ~lanic mednarodne skupnosti.

3. EKOLO[KA PRENOVA JE MEHANIZEM GOSPODARSKE RASTI IN USTVARJANJE TEMELJEV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

Za{~ititi `elimo pravice prihodnjih rodov. Zato je na{ cilj tak{en razvoj, ki ga bomo lahko ozna~ili za trajnostnega.

Izkori{~anje naravnih virov in prostora ter vplive na `ivo in mrtvo naravo moramo nadzorovati in omejiti tako, da ne ogrozimo potreb in koristi prihodnjih rodov. Vsaka generacija mora imeti zagotovljene temelje za lasten razvoj; {ele pod tem pogojem lahko govorimo, da je razvoj trajno zagotovljen.

Varstvo okolja mora postati mehanizem gospodarske prenove in odpiranja novih delovnih mest.

Gospodarska kriza in tehnolo{ka zaostalost sta prilo`nost za hkratno ekonomsko in ekolo{ko prenovo slovenskega gospodarstva. S tem se zmanj{ujejo relativni stro{ki ekolo{ke sanacije gospodarstva.

Vsaka ekolo{ka sanacija zahteva prestrukturiranje industrije. Najve~krat so njene posledice ukinjanje delovnih mest v ekolo{ko intenzivnih panogah. Zato mora biti eden od temeljnih ciljev okolje varstvene politike odpiranje novih delovnih mest v ekolo{ko neintenzivnih panogah in storitvenih dejavnostih. Posebej se to lahko izka`e v turizmu, kjer je zdravo in ohranjeno okolje ena od klju~nih primerjalnih prednosti.

Okolje ima svojo ceno. ^e je ne upo{tevamo pri denarnih izra~unih, jo zaznamo pri poslab{anem zdravju ljudi.

Gospodarski sistem, ki se razvija brez upo{tevanja stro{kov okolja, se bo nujno razvijal slab{e in bo v kon~ni posledici ogrozil tiste, ki naj bi od njega imeli koristi.

Cene okolja pa ni mogo~e vklju~iti v eno samo nacionalno ekonomijo, ker bi ta v tistem trenutku postala kratkoro~no nekonkuren~na. Tudi ni mogo~e, da bi dana{nje nerazvite dr`ave ponovile industrijski razvoj razvitega dela oble, ker svetovni ekosistem tega ne bi prenesel. Zato je cena okolja globalni problem celotnega ~love{tva.

Na{ cilj ni vsiljevanje re{itev industriji, ampak dogovor med vlado, industrijo in okoljevarstvenimi skupinami glede skupnih ciljev na podro~ju varovanja okolja. Dogovor med partnerji bo nadomestil zamujevanje pri sprejemanju predpisov, v marsi~em pa je celo to najracionalnej{i na~in za doseganje ciljev.

Sporazum med partnerji je instrument naravovarstvene politike. ^e ga je mogo~e dose~i je racionalen, ker ne zahteva dragega nadzora in je uspe{en tam, kjer ni mo`nosti za zakonsko urejanje polo`aja. [e posebej uspe{en je lahko na posebnih podro~jih, na primer pri urejanju posameznih problemov na podro~ju ravnanja z odpadki.

Energetska oskrba mora biti u~inkovita in kvalitetna ter sprejemljiva za zdravje, okolje in prostor.

Na{ cilj je uveljavitev Slovenije kot energetsko u~inkovite dr`ave, v kateri bosta oskrba z energijo in u~inkovita raba vir stabilnosti, odraz opredelitve za skladen in smiseln razvoj ter posledica prizadevanj ljudi za bolj{i `ivljenjski standard.

Pridobivanje energije je v preteklosti pri nas povzro~alo hude okoljevarstvene in razvojne razdvojenosti. Danes se zavedamo, da je energija eden od klju~nih omejitvenih dejavnikov razvoja.

Najpomembnej{i energetski vir je u~inkovita raba energije.

Na{ cilj ni tak{no zmanj{evanje porabe energije, kakr{no bi slab{alo kvaliteto `ivljenja, zmanj{evalo mobilnost ljudi in oviralo komunikacijo, temve~ zagotavljanje kakovostnih energetskih storitev ob manj{em energetskem vlo`ku oziroma pove~ani energetski u~inkovitosti.

Za Slovenijo je pomembna raznoterost energetskih virov, pri ~emer so zlasti pomembni obnovljivi viri in drugi, ekolo{ko in gospodarsko sprejemljivi doma~i viri.

Dolgoro~no bo oskrba z energijo temeljila na obnovljivih virih energije, vendar bo tudi pri njihovi rabi potrebno upo{tevati okoljevarstvene omejitve. Dolgoro~no bo pomembno zagotavljati raznoterost energetskih virov in njihovo medsebojno nadome{~anje, da bi se tako zmanj{ali vplivi na okolje (emisije CO2 ter drugih polutantov), pove~ala zanesljivost oskrbe in zmanj{ala ranljivost celotne dru`be spri~o energetske odvisnosti.

Jedrska energija je tehnolo{ko zahtevna in terja spo{tovanje najvi{jih tehni~nih in organizacijskih standardov v vseh fazah proizvodnje. Zato je klju~nega pomena zagotavljanje visoke varnostne in vzdr`evalne ravni jedrske elektrarne med obratovanjem, pri ustavitvi in razgradnji. Na{a opredelitev je varen, energetsko u~inkovit, ekonomsko in ekolo{ko sprejemljiv izstop iz jedrske opcije.

Ne nasprotujemo tudi razvoju novih jedrskih tehnologij, ~e bi odpravile klju~ne slabosti sedanjih, saj segrevanje atmosfere postavlja pod hud vpra{aj tudi sedanji na~in izrabe fosilnih goriv.

4. EKOLO[KA PRENOVA JE KLJU^ ZA DOSTOP DO RAZVITIH TR@I[^

Le z evropsko primerljivim na~inom varovanja okolja si bomo lahko zagotovili nemoten pretok na{ega blaga v tujino.

Prete`ni del slovenskega gospodarstva je vezane na izvoz in je zaradi tega spo{tovanje ekolo{kih norm proizvodnje, kakr{ne so uveljavljene v razvitem svetu, pogoj ekonomskega pre`ivetja.

V mednarodnih razmerjih si moramo priboriti neodvisen polo`aj in pristati na pomo~ brez zapostavljanja doma~ega znanja.

Izku{nje in znanje, pridobljene v preteklosti, nam omogo~ajo, da bi lahko Slovenija v okviru vzhodno in srednjeevropskih dr`av postala vodilna dr`ava na podro~ju varstva okolja. Da bi to dosegli, moramo dose~i vi{jo stopnjo povezanosti znanosti s prakso in pove~ati {tevilo interdisciplinarno izobra`enih raziskovalcev na podro~ju varstva okolja.

Za~etni zaslon - Osnovni menu - Predstavitev stranke - Program in statut
Kongresi in konference - Poslanska skupina - Izjave za javnost - Tiskovne konference
Tribune, okrogle mize - Kako postati ~lan - Oldiest but goldiest