V. Socialni program

1. UVELJAVILI BOMO SOCIALNO DR@AVO IN EVROPSKO KAKOVOST @IVLJENJA

Na{ cilj je dru`ba ustvarjalnih in solidarnih posameznikov.

Na{ cilj je ravnote`je gospodarskega in socialnega razvoja.

Socialno partnerstvo in naj{ir{e dru`beno soglasje o potrebnem minimumu socialne varnosti in solidarnosti se je v ~asu, ko je bila kriza najgloblja, potrdilo tudi kot varovalka gospodarske u~inkovitosti dru`benega razvoja.

Pet let prehajanja iz sistema v sistem ni bilo tudi pet let sistemati~ne graditve nove socialne politike in reforme nekdanje socialne dr`ave.

Dogradili bomo sedanji prete`no socialdemokratski model socialne politike in socialne dr`ave in uvedli nujne korenite spremembe.

Spremembe bomo izpeljali v treh smereh. Namesto preenostranske usmeritve sedanje socialne politike in socialne dr`ave v prerazdeljevanje dru`benega prihodka in {irjenje socialnih pravic bomo to politiko preusmerili k soustvarjanju blagostanja in socialne varnosti vseh.

Pospe{evali bomo zaposlenost, gibljivost in konkuren~nost delovne sile, zlasti z ukrepi aktivne politike zaposlovanja in vse`ivljenjskega izobra`evanja.

Dosledno bomo varovali temeljne socialne pravice in standarde socialne varnosti pravne dr`ave.

Vzpodbujali bomo razvoj pluralnega, me{anega sistema blaginje.

V njem bo pri zagotavljanju kolektivnih dobrin in storitev odpravljen monopol javnih izvajalcev. Na noge bomo postavili sistem, v katerem se medsebojno dopolnjujejo izvajalci javnega, privatno-profitnega in neprofitno-volonterskega sektorja.

Pluralni sistem blaginje je postal v razpravah o socialni politiki od 70. oz. 80. let naprej v evropskem prostoru ena od osrednjih tem, in sicer kot odgovor na gospodarsko, politi~no in fiskalno krizo socialne dr`ave, njene socialne pristnosti. Prevlada javnega sektorja je nezadovoljiva in predraga; dr`ava mora v re{evanju socialnih vpra{anj in zagotavljanju socialnih dobrin in storitev sicer obdr`ati regulativno in finan~no funkcijo, mora pa proizvajanje dobrin in storitev vsaj deloma prenesti tudi na druge sektorje (profitno-privatnega, neprofitno-volonterskega, neformalnega).

Ta prerazporeditev ne bo pomenila zmanj{anja dr`avnih sredstev, ampak njihovo druga~no porazdelitev. Tako bomo zagotovili ve~jo socialno izbiro, bolj{o odzivnost na potrebe uporabnikov, decentralizacijo dr`avnih sredstev, ve~jo soudele`bo ljudi pri zagotavljanju storitev in ve~je nadzorstvo uporabnikov nad njihovo kvaliteto.

Na{ cilj je preobrazba politike zaposlovanja v politiko spro{~anja ~love{kih sposobnosti.

Od izbire modela socialne politike je odvisno, ali se bo Slovenija gospodarsko uspe{no razvijala z oprtostjo na najsposobnej{i del svojega aktivnega prebivalstva, medtem ko bo manj sposobne odrinjala v odvisnost od skromnih socialnih pomo~i, ali pa v neformalno ekonomijo gospodinjskih in sorodstvenih mre`, ali pa bo svoj ekonomski razvoj gradila na ekonomski neodvisnosti slehernega za delo sposobnega posameznika, torej na visoki stopnji aktivnosti prebivalstva in na gosti mre`i socialnih programov me{anega sistema blaginje.

Izhajajo~ iz vrednostnih opredelitev velike ve~ine slovenskega prebivalstva se zavestno opredeljujemo za drugo izbiro.

To pomeni, da bomo gradili razvojno politiko, ki bo stopnjo aktivnega prebivalstva dvignila, stopnjo brezposelnosti bistveno zni`ala, tedenski delovni ~as skraj{ala na evropsko povpre~je in izbolj{ala njegovo izkori{~enost.

2. SOCIALNO PARTNERSTVO JE POGOJ RAZVOJNEMU RAVNOTE@JU

Socialno partnerstvo je nepogre{ljiv vzvod razvojne politike, ki temelji na socialnem ravnote`ju.

Socialno partnerstvo kot sistem, v katerem bodo socialni partnerji v skupnem dogovoru in ob upo{tevanju realnih mo`nosti dr`ave, delodajalcev in delojemalcev iskali najbolj{e re{itve za uveljavljanje pravic razli~nih dru`benih skupin, je za nas eden od pomembnih pogojev humanega razvoja Slovenije.

Sistem kolektivnih pogodb je za nas osnovna oblika dogovarjanja o politiki pla~ v dr`avi.

Da bi pospe{ili sistem dogovarjanja in izvajanja `e sklenjenih kolektivnih pogodb, moramo urediti in dose~i: razmerja med razli~nimi kolektivnimi pogodbami (splo{ne, pano`ne, poklicne) dejansko reprezentativnost partnerjev neposredno uporabnost kolektivnih pogodb ve~jo odgovornost partnerjev za dejansko izvajanje sklenjenih kolektivnih pogodb vklju~itev postopnega dvigovanja sedaj zelo nizkih najni`jih pla~ v kolektivne pogodbe.

Pravna varnost zaposlenih je pogoj socialne varnosti.

Neupo{tevanje ali celo zavestno kr{enje veljavne zakonodaje, celo pravnomo~nih sodb, je splo{en pojav, ki ga moramo odpraviti. Zato bomo posebno pozornost posvetili: spremljanju izvajanja `e sprejetih zakonov o delovnih razmerjih, o in{pekciji dela, o delovnih in socialnih sodi{~ih sprejemu zakonov o delovnih razmerjih, o kolektivnih pogodbah, o varstvu pri delu in humanizaciji dela.

Terjamo ponovno vzpostavitev socialnih pravic zaposlenih, ki so si jih le-ti `e priborili v podjetjih, niso pa bile zapisane v zakonih.

Gre za pravice, kot so: prehrana med delom, organizirano ceneno letovanje, organizirano zdravstveno varstvo v obratnih ambulantah, organizirane slu`be varstva pri delu in humanizacije dela, organizirana mo`nost poceni uporabljanje {portnih objektov, subvencije pri kulturnih prireditvah, podpora kulturni ustvarjalnosti zaposlenih ipd.

3. PARTNERSTVO MO[KIH IN @ENSK IN PARTNERSTVO GENERACIJ

@enske so za socialnodemokratski koncept dru`benega razvoja najbolj zainteresirana dru`bena skupina.

Partnerstvo med spoloma mora vsebovati zagotavljanje `e pridobljene ravni enakih mo`nosti obeh spolov in projekt razvijanja mo`nosti za njihovo nadaljnje {irjenje: uveljavljanje na~ela enakega pla~ila za enakovredno delo, spremembo vrednotenja opravil, ki so za pre`ivetje ~love{ke vrste nujna (gospodinjske storitve, vzgoja in nega majhnih otrok, izobra`evanje, zdravljenje, nega ljudi, ki sami ne morejo skrbeti zase), ta opravila v sedanji dru`beni delitvi dela prete`no opravljajo `enske, spodbujanje enakopravnej{ega dostopa `ensk do prete`no "mo{kih" opravil (raziskovanje, na~rtovanje, podjetni{tvo, upravljanje, politi~no odlo~anje); prvi korak je zvi{anje minimalne pla~e na osnovi dogovora med socialnimi partnerji in pribli`evanje izhodi{~nih pla~ v gospodarstvu s pla~ami v javnih slu`bah, podpora partnerski dru`ini pomeni politiko spodbujanja delodajalcev in sindikatov, socialne dr`ave in lokalne samouprave, naj se odlo~ijo za zavestno zagotavljanje enakih zaposlitvenih mo`nosti, za nenehno doizobra`evanje in napredovanje ter za usklajevanje delovnih in dru`inskih obveznosti zaposlenih obeh spolov; pomeni javno {olo in javne medije, ki na~rtno podpirajo enakopravno delitev dela v gospodinjstvu in v dru`ini, pomeni spodbujanje enakopravne delitve star{evskega dopusta in dopusta za nego obolelih dru`inskih ~lanov med oba partnerja; pomeni razvoj dostopnih servisov za dru`ino in gospodinjstva, ki obema partnerjema omogo~ajo polno poklicno in javno `ivljenje, potrebni ~as za dru`ino in prosti ~as, podpora paritetni demokraciji - demokraciji, v kateri se izena~uje politi~na udele`enost obeh spolov, pomeni sistemati~no usposabljanje in spodbujanje `ensk za sodelovanje v politiki.

Nova pogodba med generacijami pomeni novo delitev bremen povezanih s preskrbo, vzgojo in izobra`evanjem otrok med star{i in dr`avo.

Izvesti moramo tak{no reformo {ir{e socialne politike, ki bo zajela vse tri rodove ter uravnote`ila vse vrste izdatkov iz javne porabe za starej{o in mlaj{o generacijo, obenem pa tudi motivirala aktivno generacijo za gospodarsko rast in razvoj ter obnavljanje prebivalstva.

Ko bodo mladi prihodnost pri~akovali z zaupanjem, se bodo prej odlo~ili za ustvarjanje dru`ine, v kateri bodo star{i in otroci drug drugemu lahko ponudili kar najve~ ljubezni in skrbi.

Posebno pomembno je razvijati dostopnost in pluralnost otro{kega varstva, brezpla~nega {olstva, preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva in hkrati z dav~nimi olaj{avami, univerzalnim otro{kim dodatkom in zvi{ano dru`beno pomo~jo otrokom v socialno ogro`enih dru`inah izpopolnjevati finan~no pomo~ dru`inam z otroki.

Stanovanjska politika mora ustvarjati razmere, v katerih bo mladim dru`inam na voljo dovolj ekonomsko dostopnih in primernih stanovanj.

Uveljavljali bomo pokrivanje polnega socialnega in pokojninskega zavarovanja star{ema z majhnimi otroki, ~e se bosta odlo~ila delati skraj{an delovni ~as.

Dru`inska politika mora upo{tevati pluralost dru`inskih oblik in posebej skrbno podpreti eno- star{evske dru`ine.

Skrb za starej{e ljudi je uresni~evanje obstoje~ega pokojninsko-invalidskega zavarovanja, razvijanje drugih oblik skrbi za starej{e in ustvarjanje mo`nosti za ~imbolj aktivno, ustvarjalno in zdravo tretje `ivljenjsko obdobje.

Odpraviti je potrebno pred~asno upokojevanje. Smo za postopno izena~itev delovne dobe za oba spola, za pribli`evanje starostne meje pri upokojevanju tovrstni meji v Evropski uniji, za uveljavitev postopnega in delnega upokojevanja ter za odpravo obvezne upokojitve pri dolo~eni starosti ob hkratni prerazporeditvi dela med spoloma. Smo za razvijanje ustrezne mre`e domov za starej{e ob~ane, pomo~i in nege na domu in skrbi za izobra`evanje, kulturo in {portno `ivljenje starej{ih.

Smo za ~imprej{nji za~etek uvajanja sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo veljalo za sedanje in prihodnje rodove in bo omogo~ilo postopen prehod v sistem, v katerem bodo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje dopolnjevali prostovoljni in dodatni sistemi zavarovanja. Te spremembe in njihova dinamika morajo biti rezultat socialnega sporazumevanja med generacijami.

4. [OLE, STANOVANJA IN ZDRAVJE ZA VSE SO SKRB SOCIALNE DR@AVE

Zagotoviti moramo uspe{no {olanje vseh mladih ljudi, ki so za {olanje sposobni.

Dr`ava mora vsem mladim ljudem omogo~iti, da se iz{olajo do prvega poklica. Vsem, ki uspe{no naredijo maturo, mora dr`ava omogo~iti, da {tudirajo, kar jih veseli in jih pri tem ne sme ovirati z dopu{~anjem pobiranja {olnin manj uspe{nim. [olanje s {olnino naj bo le ukrep za tiste {tudente, ki ne kon~ajo {tudija v predpisanih rokih.

Dr`ava mora zagotoviti dovolj dobre {olske in bivalne mo`nosti , urejeno prehrano, zdravstveno varstvo, dostopne zunaj{olske dejavnosti - kulturne, {portne, izobra`evalne, dru`abne, enakovredno za vso {olajo~o mladino. Potrebna pa je tudi dograditev sistema {tipendiranja in ponovna uveljavitev kadrovskega {tipendiranja ter vzpostavitev sistema {tudentskih posojil. Mladim ljudem in otrokom s posebnimi potrebami moramo omogo~iti take oblike in na~ine {olanja in usposabljanja, ki so v skladu z njihovimi sposobnostmi za integracijo z vrstniki v okolju.

Stanovanje je ena bistvenih kvalitet na{ega `ivljenja.

Stanovanje za posameznika ne pomeni samo velike materialne vrednosti, ampak tudi vrednost, ki mu omogo~a osebno ustvarjalnost, ustvarjanje dru`ine in ustvarjalno vklju~evanje v dru`beno skupnost.

Z novo stanovanjsko politiko moramo ustvarjati razmere, v katerih bo ljudem na voljo dovolj primernih, cenovno sprejemljivih stanovanj: s pospe{eno izgradnjo novega najemnega stanovanjskega sklada in hkratno prenovo obstoje~ega moramo postopno spreminjati sedanje izrazito neugodno razmerje med najemnim in lastni{kim skladom ter s tem omogo~iti nastanek stanovanjskega trga zagotoviti je treba zadostno {tevilo raznovrstnih stanovanj, prilagojenih potrebam prebivalcev v razli~nih `ivljenjskih obdobjih (za mlade, za mlade dru`ine, za dru`ine z odra{~ajo~imi otroki, za starej{e, za ostarele) zagotoviti moramo razli~ne na~ine pridobivanja stanovanj glede na dohodkovne mo`nosti stanovalcev ustvarjati moramo razmere, ki bodo omogo~ale, da si bo lahko vsakdo skladno s svojim interesom in `ivljenjskim delom ustvaril lastni{ki dom ali pridobil neprofitno najemno stanovanje, ki mu bo zagotavljalo osebni razvoj in varnost izbolj{ati moramo kakovost stanovanjskega fonda in dvigniti stanovanjski standard zagotoviti je treba ekolo{ko in energetsko sanacijo ve~jega dela obstoje~ega stanovanjskega fonda vzpodbuditi moramo temeljite strokovno osmi{ljene spremembe na podro~ju stanovanjskega urbanizma, arhitekture in gradbenih tehnologij.

Zdravje za vse je na{ cilj.

Klju~ni cilj na{ega programa na podro~ju zdravstvenega varstva je, zagotoviti vsem prebivalcem Slovenije enakopraven dostop do tiste ravni zdravstvenega varstva, ki ga lahko slovenski zdravstveni sistem nudi s solidarnostno zbranimi sredstvi. Da bi to dosegli, bomo morali v slovenskem zdravstvu: ugotoviti, ali je mo~ z zbranimi sredstvi solidarnostno zagotoviti kvalitetno zdravstveno varstvo na ravni, ki bo u~inkovito prepre~eval zgodnjo obolevnost, invalidnost in umrljivost slovenskega prebivalstva in zagotavljal ustvarjalno `ivljenje kroni~nim bolnikom ter invalidom natan~no dolo~iti, kak{ne storitve in na kak{ni ravni, primarni, sekundarni ali terciarni, je mo~ zagotoviti vsem prebivalcem Slovenije s sredstvi, ki jih namenjamo zdravstvenemu varstvu natan~no se bomo morali dogovoriti za delitev dela in sredstev med primarno (zdravstveni dom), sekundarno (krajevne bolni{nice) in terciarno ravnjo (regijske bolni{nice in univerzitetni centri) zdravstvenega varstva, kar bo bistveno izbolj{alo racionalno porabo zbranih sredstev zagotoviti moramo enako raven zdravstvenega varstva vsem ljudem, tako tistim v velikih sredi{~ih kot tudi prebivalcem najbolj odro~nih naselij; kadrovske normative je potrebno prirediti geografskemu, demografskemu in zdravstvenemu stanju ter razmeram na razli~nih podro~jih Slovenije, zdravstveni domovi morajo ostati strokovna sredi{~a na primarni ravni zdravstvenega varstva. Na primarni ravni mora biti zagotovljen kvaliteten in hiter vstop vsakogar v zdravstveni sistem. V skrbi za zdravje prebivalstva pa morajo zdravstveni domovi razviti kar najbolj{o povezavo z drugimi slu`bami na krajevni ravni vsebinsko, organizacijsko in kadrovsko moramo izpopolniti sistem patrona`nega varstva, saj je to najbolj cenena, ostarelim in kroni~nim bolnikom pa tudi najbolj ustrezna oblika zdravstvenega varstva znova moramo postaviti na noge dispanzerje za medicino dela, saj danes delavci potrebujejo organizirano interdisciplinarno varovanje zdravja ob delu bolj kot v preteklih desetletjih zasebne pobude v zdravstvu ne smemo zavreti, vendar jo moramo zaradi pravice prebivalstva do enakega javnega zdravstva omejiti s treh vidikov: ~im ve~ zasebnikov moramo vklju~iti v javno zdravstveno slu`bo pod enakimi pogoji, kot veljajo za delavce in na~in dela v javnem zdravstvu; zdravstvene zmogljivosti, zgrajene s sredstvi ob~anov, morajo ostati v lasti lokalnih skupnosti, morajo pa biti za neprofitno najemnino na voljo tudi zasebnikom s koncesijo zagotoviti je treba smotrno izrabo rezervnih zdravstvenih zmogljivosti za potrebe trga, vendar {ele potem, ko bo natan~no dogovorjeno, katere storitve, kdaj in na kak{en na~in bodo iz javno zbranih sredstev zagotovljene vsemu prebivalstvu.

V skrbi za invalide bomo nadaljevali politiko, ki so jo pred desetletji uspe{no zastavili in vodili na{i predhodniki. Podpirali bomo prizadevanja invalidov, da jim mora dr`ava nuditi mo`nosti za ustvarjalno izrabo tistih umskih in telesnih zmogljivosti, ki jim jih je `ivljenje ohranilo tako, da bodo kot zdravi sami prispevali k lastnemu blagostanju in razvoju slovenske dr`ave.

Zdravje je ~lovekova osnovna pravica, je pa tudi pogoj za uspe{no pribli`evanje Slovenije razvitim narodom.

Zavedamo se pomembnosti zdravja za ustvarjalno delo, pa naj gre za posameznika ali dru`ino. Zato podpiramo dejavnosti za krepitev zdravja, ki `e te~ejo v Sloveniji. Trudili se bomo, da bo teh prizadevanj v prihodnosti {e ve~, da bodo zajele ~im ve~ prebivalstva in da bo v dr`avnem prora~unu za to delo zagotovljen stalen vir sredstev.

Za program varovanja zdravja prebivalstva morata biti odgovorna dr`avni zbor in vlada, zajeti pa mora prav vse stroke, od gospodarstva do prehrane in skrbi za aktivno rekreacijo prebivalstva. V tekmi z bolj razvitimi narodi lahko uspemo le z najbolj{o izrabo mo`ganskih zmogljivosti slovenskega prebivalstva. Osnovni pogoj za to pa je, da vsak posameznik kar najbolj skrbi za svoje zdravje, dr`ava pa mu mora nuditi mo`nosti, da bo za zdravje lahko skrbel.

[port je civilizacijska nuja sodobnega ~loveka in eno najbolje razvitih podro~ij organiziranega civilnodru`benega povezovanja, zdru`evanja, neomejenega sodelovanja ljudi v Sloveniji.

Opredeljujemo se za depolitizacijo {porta in nasprotujemo politi~nemu in svetovnonazorskemu razdvajanju ljudi pri dejavnostih, ki naj bi ljudi povezovale ne glede na obstoje~e razlike.

Od dr`ave ne pri~akujemo podr`avljanja {porta, kar je bila zna~ilna manira realnega socializma, ampak ustvarjanje mo`nosti za njegovo samostojnost in svoboden razvoj.

Ne nasprotujemo profitnim oblikam {porta, predvsem pa zahtevamo podporo razvoju dru{tvenih {portnih dejavnosti, kajti v dru{tvih se bodo s {portom lahko ukvarjali tudi tisti, ki si tekmovalnega ali rekreativnega {porta sicer ne bi mogli privo{~iti.

Tudi v prihodnje bomo podpirali vrhunski {port, ki ima v {portu in dru`bi posebno mesto.

Vrhunski dose`ek je resda predvsem dose`ek posameznika, znamenje njegove odli~nosti, hkrati pa je vir narodnega ponosa in samozavesti Slovencev kot naroda.

Za~etni zaslon - Osnovni menu - Predstavitev stranke - Program in statut
Kongresi in konference - Poslanska skupina - Izjave za javnost - Tiskovne konference
Tribune, okrogle mize - Kako postati ~lan - Oldiest but goldiest