IV. Narava gospodarskega razvoja Slovenije

1. GOSPODARSKO PRIHODNOST GRADIMO NA SILAH DELA IN ZNANJA

Socialdemokrati razvijamo gospodarsko trdno in socialno pravi~no Slovenijo, kot dr`avo blaginje za vse dr`avljanke in dr`avljane.

Socialdemokratski gospodarski program zagotavlja nara{~anje dru`benega proizvoda na prebivalca ob visoki stopnji zaposlenosti in notranji ter zunanji stabilnosti, to je stabilnosti cen in izravnanosti zunanjetrgovinske bilance.

Blaginja dr`avljanov je za nas pomembnej{a od rasti profitov, saj je kon~ni cilj socialdemokratskega programa Slovenije trajno izbolj{evanje `ivljenjske ravni vseh dr`avljanov Slovenije, ob tem pa odprtost gospodarsko konkuren~ne in socialno pravi~ne dr`ave.

V Sloveniji moramo ustvariti razmere, ki bodo slehernemu posamezniku omogo~ile svobodno vklju~evanje v gospodarske in dru`bene tokove ter obenem zagotavljale svoboden pretok blaga, kapitala in znanja.

Strate{ke prednosti slovenskega gospodarstva bodo evropsko primerljiva raven tehni~nega, poslovnega in raziskovalnega znanja, inovativnost, podjetnost in pridnost ljudi ter delavske tradicije in usposobljeni management.

Pri odlo~anju o razvojnih ciljih moramo upo{tevati, da majhnost lahko izkoristimo tudi kot prednost, saj je gospodarska struktura majhnega gospodarstva lahko dosti bolj prilagodljiva od gospodarskih struktur velikih gospodarstev, s tem pa tudi konkuren~nej{a.

Tudi v stanju neodvisnosti in samostojnosti je samobitnost naroda lahko hitro ogro`ena, ~e se ne bomo znali izkopati iz gospodarskih te`av z lastnim znanjem in sposobnostjo. Vklju~evanje Slovenije v evropske in druge mednarodne gospodarske integracije je nujna osnova strate{kim razvojnim partnerstvom slovenskega gospodarstva.

Na{ gospodarski razvojni cilj je kakovostna rast in konkuren~nost v mednarodnem ekonomskem prostoru.

Konkuren~nost slovenskega gospodarstva dolgoro~no temelji na znanju, sodobnih tehnologijah in storitvah in ne na velikih koli~inah ter energetsko zahtevni in ekolo{ko sporni industriji

Obsojeni smo na dolgoro~ni prese`ek v pla~ilni bilanci in temu ustrezen izvoz. Pogoji za uresni~itev teh ciljev so ustaljena denarna politika, protirecesijska dav~na in finan~na politika ob dolgoro~no uravnote`enem prora~unu, podjetna zunanjetrgovinska politika, dohodkovna politika, ki bo zagotavljala visoko stopnjo zaposlenosti ob nesramotnih najni`jih dohodkih, a ki pa hkrati ne bo dopu{~ala, da bi bili stro{ki dela osnovni pospe{evalec inflacije.

Na~rtna, stalna in dovolj velika dr`avna pomo~ najbolj konkuren~nim podjetjem in izvoznikom je nujna za enakopravno vklju~itev Slovenije v svetovno ekonomijo.

Hitro moramo dvigniti dele` sredstev, ki jih dr`ava namenja za podporo najbolj konkuren~nim podjetjem in izvoznikom, na primerljivo evropsko raven. Dr`ava mora pokriti vsaj tretjinski dele` stro{kov pri uvajanju novih tehnologij ali razvoju novih izdelkov, kar najbolj poenostaviti administrativno poslovanje in prepre~iti velika prelivanja sredstev od izvoznikov k uvoznikom.

Aktivna politika tehnolo{kega razvoja ter urejena in sodobna gospodarska infrastruktura zagotavljata, da bomo postopno odpravili tehnolo{ki zaostanek za Evropo in se kot partnerji vklju~ili v uresni~evanje zamisli o Evropi kot globalni informacijski dru`bi.

Pospe{ena vlaganja v znanje, tehnologijo in s tem kakovost bodo podprla uvajanje evropskih in drugih mednarodnih standardov kakovosti in tehni~ne regulative, kot eno od realnih poti v dru`bo evropskih narodov.

Dr`ava mora razviti komunikacijske in druge infrastrukture do ravni, ki bi zagotavljala zadostno poslovno in kulturno povezovanje z razvitim svetom.

2. PARTNERSTVO DR@AVE, DELA IN KAPITALA ZA RAZVOJ

Tradicionalni mezdni odnos povezan s hierarhijo, kot ga vsiljuje liberalizem, se mora v korist uravnove{enega in trajnega razvoja ~im prej umakniti partnerstvu dela in kapitala.

Razvoj novih tehnologij v dru`bi prihodnjega tiso~letja ni naravnan zoper delavstvo, saj ustvarja in omogo~a nove potrebe (teledelo, telezdravljenje, telekultura in zabava na daljavo, elektronska izmenjava podatkov in mnogomedijska sredstva), vzpodbuja nove nalo`be in nove storitve, ustvarja nova visoko produktivna in po znanju zahtevna delovna mesta ter omogo~a iskanje novega ravnovesja med dru`bo in naravnim okoljem

Dr`ava mora spodbujati {irjenje zdravega, pravilno obdav~enega in ne{pekulativnega podjetni{tva. Dr`ava mora spodbujati in podpirati delavsko delni~arstvo v nekdanjih dru`benih in novih podjetjih.

Povi{anja stopenj gospodarske rasti in zaposlovanja ni mogo~e dose~i brez nalo`b, zato so te klju~ni dejavnik o`ivljanja gospodarske rasti. Vlaganje je zato potrebno povezati z raz{iritvijo podjetni{tva, pri ~emer mora biti dr`ava predvsem organizator, manj pa neposredni investitor. S skladi, predvsem pa z razli~nimi drugimi spodbujevalnimi ukrepi moramo poskrbeti za {irjenje zdravega in ne{pekulativnega podjetni{tva.

Z ustreznim izobra`evanjem in usposabljanjem je potrebno ustvariti osnove za razvoj notranjega podjetni{tva in delavskega delni~arstva, kar bo utrdilo polo`aj delavcev.

Rast gospodarske dejavnosti moramo usmeriti v pove~anje zaposlenosti.

Nastajanje novih malih in srednjih podjetij ter socialno in gospodarsko odgovorno prestrukturiranje velikih mora prispevati k zmanj{evanju brezposelnosti.

Pove~ana gospodarska dejavnost se mora hitreje in zlasti mo~neje odraziti na rasti zaposlenosti v podjetjih, ki imajo na voljo trg in {e nezasedene zmogljivosti. K rasti zaposlenosti morajo ve~ prispevati tako novo ustanovljena mala in srednja podjetja, kot tudi veliki sistemi, ki so se uspe{no prestrukturirali.

Hitrej{a vlaganja v znanje in tehnologijo, s tem pa v kakovost, bodo podpora uvajanjem evropskih in drugih mednarodnih standardov kakovosti in varstva, kot uresni~evanje politike dejanske (`ivljenjske, civilizacijske) poti v dru`bo evropskih narodov.

Podpiramo razvojno sposobne velike gospodarske sisteme.

V slehernem, tudi majhnem gospodarstvu, kot je slovensko, so veliki sistemi sredi{~e tr`no usmerjenih tehnolo{kih raziskav. Brez njih je razvoj doma~ega znanja okrnjen in bistveno je ote`en nastop doma~ega gospodarstva na zahtevnih trgih.

3. ZAUSTAVITI POHOD LIBERALIZMA

Nasprotujemo izklju~no profitnim in vulgarno liberalisti~nim merilom pri narodno gospodarskem in podjetni{kem usmerjanja razvoja.

Varovanje ~loveka, njegovega naravnega in bivalnega okolja, njegov socialni polo`aj ter kulturni razvoj niso le omejitve ampak predvsem sestavine socialdemokratske gospodarske logike in razvoja.

Lastnina kot temelj gospodarske pobude obvezuje lastnika k uporabi in razpolaganju s to lastnino v splo{no korist.

Dru`beno preoblikovanje v Sloveniji na za~etku devetdesetih let je bil ~as uveljavljanja vrednot in ekonomskih praks, ki smo jih poimenovali pohod liberalizma.

Za~etek devetdesetih je v ekonomsko politiko vpeljal merila samopre`ivetja: kdor ni sposoben, da bi gospodarsko pre`ivel, naj pa~ ekonomsko propade. Rezultati dru`bene preobrazbe so: nezaposlenost je najve~ja v zgodovini slovenskega naroda, {tevilo ljudi, ki `ivijo na robu pre`ivetja, se je zelo pove~alo, razlike med bogatimi in revnimi se ve~ajo.

Nasprotujemo stapljanju centrov finan~ne mo~i (bank, zavarovalnic, velikega infrastrukturnega kapitala) z vrhovi politike usmerjene v kapitalsko (fevdno) obvladovanje demokrati~nih institucij.

Socialdemokrati bomo pri upravljanju dru`benih zadev prepre~evali vse odklone od na~el parlamentarno urejene, pravne in demokrati~ne dr`ave in odlo~no preganjali neupo{tevanje in zlorabe oblasti in informacij, politi~no dobi~karstvo ter vse druge oblike podtalnih pritiskov na institucije sistema.

Navdu{enje nad reprivatizacijo in denacionalizacijo, ki je zajela Evropo v osemdesetih letih, je naplavila elito hitrega in {pekulativnega zaslu`karstva, mno`ice pa peha v siroma{tvo.

Vztrajamo, da privatizacijske {pekulante in dobi~karje pristojni organi u~inkovito odkrivajo in kaznujejo, {kodo pa je delavcem treba nadomestiti.

Poudarjanje tr`nih meril krepi zasebno pobudo v malih podjetjih in bogatenje iznajdljivih drobnih podjetnikov, medtem ko mno`ice zaposlenih peha v negotovost in siroma{tvo.

V Sloveniji je zasebna pobuda omejena na pridobivanje omejenega bogastva, kar pomeni, da je po tej poti malo upanja na oblikovanje ve~jih podjetij. Kultura produciranja zaradi profita je nerazvita, kar se izra`a v dejstvu, da so vsa novo nastala podjetja po {tevilu zaposlenih zelo majhna.

Ne pristajamo na ideolo{ko in politi~no diskvalificiranje domnevnih kr{ilcev predpisov in tovrstnih okori{~encev. Za vse velja pravilo pravne dr`ave: Kdor kr{i zakon, naj odgovarja.

Trg je v sodobni ekonomiji zelo pomemben , ne pa izklju~ni kriterij za usmerjanje celotne dru`bene produkcije in dru`benih razmerij.

Vendar pa je treba upo{tevati, da so razmerja na sodobnem trgu vse bolj oku`ena z dru`beno in politi~no mo~jo. Cene in pla~e so politi~no posredovane predvsem z mo~jo sindikatov in zdru`enj delodajalcev, zato je pomembno, da se zlasti v majhnih gospodarstvih, kot je slovensko, dobro razvije sistem socialnega partnerstva, v katerem se bo na civiliziran na~in usmerjal in urejal ve~inski interes vseh ljudi, ki so eksisten~no vezani na proizvodnjo.

Dav~ni sistem bo za socialdemokratsko Slovenijo treba temeljito prenoviti, napraviti u~inkovitej{ega in spraviti v evropske okvire (davek na dodano vrednost, u~inkovita izterjava), predvsem pa uveljaviti razumno obdav~enje dobi~kov, ve~je obdav~enje premo`enja ter dav~no razbremeniti pla~e po na~elu ve~jega obdav~enja tistega, ki ve~ zaslu`i.

Dav~na politika naj prepre~uje pretirano bogatenje na eni in siroma{enje na drugi strani ter hkrati spodbuja produktivno investiranje.

Dr`ava mora opravljati aktivno vlogo pri razvojnem podpiranju in prestrukturiranju gospodarstva.

Tehnolo{ki razvoj in prestrukturiranje gospodarstva lahko brez aktivne vloge dr`ave postaneta nenadzorovana in povzro~ita nepotrebne razvojne in socialne spore. Intervencijo dr`ave pa vidimo predvsem pri ustvarjanju osnov za prenos znanja, spodbujanju inovativnosti, skrbi za izobra`evanje strokovnih kadrov ter oblikovanju dru`bene klime, ki bo naklonjena razvoju in inovativnosti.

Za~etni zaslon - Osnovni menu - Predstavitev stranke - Program in statut
Kongresi in konference - Poslanska skupina - Izjave za javnost - Tiskovne konference
Tribune, okrogle mize - Kako postati ~lan - Oldiest but goldiest