III. Slovenija v svetu

1. SVET, V KATEREM @IVIMO

Podpiramo prizadevanja mednarodne skupnosti v prid miru, svobodi in napredku za vse ~love{tvo.

Klju~na vloga v graditvi in uvajanju nove svetovne ureditve ter vklju~enosti vseh dr`av vanjo mora pripasti OZN kot najpomembnej{i organizaciji mednarodnega sodelovanja in novega sistema globalne varnosti. Najpomembnej{i dokument, ki ga ~love{tvo ima v rokah, je {e zmeraj Ustanovna Listina OZN. Njena mo~ in prepri~ljivost sta {e zmeraj nedose`eni.

Sedaj, ko narodi vsega sveta postajajo vse bolj odvisni drug od drugega, ko so si s trgovino, mediji, potovanji in kulturo vse bli`ji, ko v globalni soseski vsak vsakomur postaja sosed, ko se utrjuje zavest o ljudeh kot dr`avljanih enega samega sveta, potrebujemo {e ve~ skupnega odgovornega ukrepanja. Ni ve~ vpra{anje, ki bi ga bilo mo~ razre{evati le v okvirih nacionalnih meja.

Po koncu hladne vojne in blokovske delitve `ivimo v obdobju vse ve~je soodvisnosti, skupna varnost ter znosen, pravi~en in enakopraven razvoj svetovne skupnosti postajajo vse bolj mogo~i.

Tako kot sleherni ~lovek je tudi sleherna dr`ava, ki `eli biti gospodar lastne usode, to lahko le v povezovanju in sodelovanju z drugimi.

Za socialdemokracijo pa odpravljanje meja pomeni ve~ kot le pristanek na zgodovinsko, saj gre za njeno lastno prepri~anje, ki se je potrjevalo in krepilo skozi vso zgodovino delavskega gibanja.

Zavzemamo se za krepitev mednarodnega polo`aja in vpliva Slovenije v mednarodnih odnosih.

Z lastnimi zunanjepoliti~nimi pobudami in mednarodnim sodelovanjem bomo delovali v prid varnosti in suverenosti dr`ave, njenega gospodarskega in socialnega napredka, stabilnosti in spo{tovanja demokrati~ne ureditve in ~lovekovih pravic.

2. DOBRI ODNOSI S SOSEDNJIMI DR@AVAMI

Pot Slovenije v svet se za~enja pri sosedih

Svet nas bo cenil in sprejemal tudi po sposobnosti, da z njimi ustvarimo in razvijamo dobre, urejene odnose. Strate{ko pomemben in temeljni interes Slovenije je torej graditev prijateljskih sosedskih odnosov, ki temeljijo na enakopravnosti, medsebojnem zaupanju in spo{tovanju, so`itju in poglabljanju intenzivnega vsestranskega sodelovanja na vseh podro~jih, s posebnim poudarkom na obmejnem sodelovanju in s posebno vlogo in prispevkom narodnostnih skupnosti.

Poudarjamo mednarodnopravno veljavnost in dokon~nost dvostranskih sporazumov z nekaterimi sosednjimi dr`avami (Osimski in Rimski sporazumi) oziroma uveljavitev slovenskega nasledstva pri nekaterih temeljnih mednarodno pravnih aktih (Avstrijska dr`avna pogodba).

Samo ob doslednem spo{tovanju in izvajanju teh dokumentov bo mogo~e razre{evati nekatera vpra{anja, ki se v odnosih s sosedi razgla{ajo kot odprta in nere{ena.

V teh okvirih se zavzemamo za strpen, argumentiran in konstruktiven nastop Slovenije v pogovorih s sosedi o odprtih vpra{anjih in skupnem iskanju sprejemljivih kompromisov, pri ~emer mislimo, da nekatera nere{ena vpra{anja v dvostranskih odnosih {e ne bi smela ovirati celote oziroma preostalih podro~ij sodelovanja.

3. SLOVENCI PO SVETU

Skrb za polo`aj Slovencev po svetu je tudi prispevek k zvi{evanju mednarodnega standarda ~lovekovih pravic in demokratizacije mednarodnih odnosov.

V skladu z ustavnimi obveznostmi ima Republika Slovenija trajno obveznost podpiranja in krepitve slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih dr`avah. Strate{ki interes Republike Slovenije za povezanost z njimi je v skladu s prizadevanji za razvoj in utrjevanje dobrih sosedskih odnosov.

Prena{anje medstrankarskih sporov v zamejstvo glede vseh vpra{anj bivanja in delovanja manj{in, {e posebej, ko to negativno vpliva na bistvena vpra{anja obstoja in modernega razvoja manj{in, je neodgovorno in {kodljivo za temeljne narodne in tudi dr`avne interese.

Tak{ne te`nje v praksi podpira desni del slovenske politi~ne scene, in to z neupravi~enim izgovorom, da gre za uravnote`enje nekdanjega nepravi~nega odnosa mati~ne dr`ave do posameznih organizacij slovenskih manj{in. Trditve niso le neresni~ne, temve~ tudi narodno {kodljive, ~e res mislimo na oblikovanje modernega tipa odnosov med mati~nim narodom in manj{inami.

Napreden, demokrati~en odnos do dejstva, da je manj{ina politi~no pluralna, izhaja iz prepri~anja, da je manj{ina edina, ki sama v okviru logike dru`be, v kateri `ivi, odlo~a o svoji politi~ni in sicer{nji organiziranosti.

Kr~enje obstoje~ega standarda manj{inskih pravic v Republiki Sloveniji bi kot odgovor na neurejeni polo`aj zamejskih Slovencev pomenilo neposreden napad na ustavno ureditev dr`ave in ga odlo~no zavra~amo.

Re{evanje problematike slovenskih manj{in je tesno povezano s polo`ajem ustavno in mednarodno opredeljenih in priznanih notranjih manj{in, pravic drugorodnih skupin oziroma posameznikov ter priseljencev v Republiki Sloveniji.

Sodelovanje s Slovenci po svetu mora biti zgo{~eno zlasti na oblike sodelovanja, ki veljajo v civilni dru`bi.

Republika Slovenija mora v svojih stikih s Slovenci po svetu {e posebej povezovati njihovo etni~no samobitnost s {ir{imi civilizacijskimi zna~ilnostmi okolja, v katerem `ivijo. To seveda pomeni, da morajo biti stiki mati~nega naroda z izseljenstvom prosti dnevnopoliti~nega vme{avanja strank.

4. V ZDRU@ENO IN VARNO EVROPO

Evropa je na{a celina. Smo soustvarjalci njene zgodovine. Na{a prihodnost je odvisna od tega, kak{no Evropo `elijo njeni razli~ni narodi izgraditi.

Smo prepri~ani in odlo~ni zagovorniki vsestranskega, formalnega in stvarnega, vklju~evanja Slovenije v evropske zdru`evalne procese, kar {e zlasti velja za vklju~evanje Slovenije v Evropsko Unijo, ki je najpomembnej{e zdru`enje dr`av v Evropi, vklju~evanje vanjo mora ostati absolutna prioriteta slovenske zunanje politike.

Z zornega kota njenih najglobljih interesov je vklju~evanje v Evropsko unijo za Slovenijo neizbe`no.

S tem pred o~mi podpiramo vse ukrepe, ki vodijo k prilagajanju Slovenije normam in standardom Evropske Unije, zavzemamo se za uskladitev slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske Unije. V tem smislu podpiramo tudi potrebno spremembo slovenske ustave, pri ~emer se zavzemamo za so~asni in usklajeni sprejem ustrezne zakonodaje, ki bo zavarovala slovenske koristi pri mo`nosti tujcev pri nakupovanju zemlji{~. O teh spremembah Republika Slovenije odlo~a suvereno, brez zunanjih pritiskov in pogojevanj.

Slovenija mora poleg strategije polnopravnega vklju~evanja v Evropsko Unijo predvideti tudi druge mo`nosti, ~e bi zaradi odlo~itev Evropske Unije ali pa referendumskega izida doma na{a dr`ava za nekaj nadaljnjega ~asa ostala zunaj Evropske Unije. Druge mo`nosti, kot so EFTA, Vi{egrajska skupina ali mediteransko usmeritev - niso nujno alternativne, so lahko povsem za~asne in delne.

Evropsko Unijo vidimo kot politi~no zvezo, ki je ob priznavanju posebnih interesov nacionalnih dr`av sposobna u~inkovito usklajevati nacionalne ter skupne koristi in v kateri se nenehno krepi vpliv dr`avljanov ter skupne volje dr`av v isti razvojni naravnanosti.

Evropa mora bolj kot kdaj prej nastajati v znamenju socialne integracije, saj bosta v nasprotnem primeru gospodarska integracija in enotni trg povzro~ila novo neravnovesje, delitve, spore in motnje. Potrebna je nova politika zaposlovanja, tehnolo{ke prenove, modernizacije infrastruktur, ozemeljskega ravnovesja, socialne povezanosti in nalo`b v globalno dru`bo, ki bodo zagotavljale visoko raven zaposlenosti, socialne za{~ite in kakovosti `ivljenja v vsej Evropi.

Za mir in sodelovanje na Balkanu.

Povezanost Slovenije z Balkanom je pomembna zlasti za njeno varnost pa tudi za njene koristi na podro~ju gospodarstva, prometa in tranzita. Zato je ena od pomembnih zunanjepoliti~nih nalog na{e dr`ave prizadevanje za ustalitev razmer na Balkanu, ustvarjalna udele`ba v prizadevanjih svetovne skupnosti za trajen mir v tem delu Evrope in krepitev sodelovanja z vsemi mednarodno priznanimi dr`avami, ki so nastale na obmo~ju nekdanje Jugoslavije. [e posebej se zavzemamo za nedvoumno podporo celovitosti, neodvisnosti in samostojnosti mednarodno priznane BiH.

Re{itev in pravi~na ureditev nasledstva nekdanje SFRJ, vklju~no z ureditvijo pravnih in dejanskih razmerij z vsemi drugimi dr`avami naslednicami razpadle Jugoslavije ostaja v skladu z na~eli mednarodnega prava prioritetna naloga. Zunanja politika Slovenije na tem podro~ju zaostaja in nujno moramo okrepiti prizadevanja za razre{itev vpra{anja nasledstva. Izkoristiti moramo primerjalne prednosti, ki jih kot pripadniki nekdanje skupne dr`ave imamo na tem podro~ju.

Podpiramo strate{ke naveze Slovenije na ZDA in daljnovzhodne dr`ave.

Gospodarske, tehnolo{ko-razvojne in druge naveze v ZDA in daljnovzhodnih dr`avah so pomembne za gospodarsko rast in utrditev polo`aja Slovenije v Evropi. Hkrati si s tem odpiramo obzorja do velikih neevropskih kulturnih prostorov, ki bistveno prispevajo h kulturi sodobnega sveta.

Za~etni zaslon - Osnovni menu - Predstavitev stranke - Program in statut
Kongresi in konference - Poslanska skupina - Izjave za javnost - Tiskovne konference
Tribune, okrogle mize - Kako postati ~lan - Oldiest but goldiest