II. Izhodi{~a in vrednote socialdemokratskega programa

1. SOCIALNA DEMOKRACIJA JE NA[A POT V DEMOKRATI^NI SOCIALIZEM

Socialna demokracija je za nas uresni~evanje kulturno mo~ne, gospodarsko trdne in ekolo{ko zavedne socialne dr`ave.

Socialna demokracija je udejanjanje miru, svobode, enakosti, pravi~nosti in solidarnosti.

Socialna demokracija je poglabljanje in {iritev demokrati~nega odlo~anja po na~elu, da o javnih stvareh odlo~a naj{ir{a javnost, vedno pa tudi tisti posamezniki in skupine, ki jih odlo~itve neposredno prizadenejo.

Socialna demokracija je za nas proces uresni~evanja dru`be demokrati~nega socializma.

Vklju~uje oblikovanje novih vrednot, novih institucij, novih obrazcev sporazumevanja med ljudmi in ljudmi ter naravo. Posameznik se lahko odpira in `ivi polno `ivljenje samo v demokrati~nem socializmu. Mo~ socialne demokracije se meri tudi z mo~jo kar najve~jega {tevila odprtih, mo~nih, sre~nih posameznikov.

Demokrati~ni socializem prina{a novo kakovost `ivljenja, nove izku{nje, ki so vezane na telo, zdravje, spolno identiteto, starost in mladost, na vlogo ~ustev v `ivljenju in tudi politiki, na odnos do narave in varovanja okolja, na mesto posameznika v dru`bi, na eti~nost, na nove tehnologije in povezave v svetu itd.; kar vse na nov na~in oblikuje tudi politiko.

Socialna demokracija je za nas proces ustvarjanja dru`be, v kateri delo in znanje pridobivata mo~ v razmerju do kapitala in v kateri se uresni~ujejo vrednote solidarnosti.

To je proces, ki je zajel cel svet in je zato odvisen od razmerja sil na zemlji, kar je za male narode {e posebej pomembno.

Kapitalizem bi brez hkratnega uresni~evanja socialne demokracije dru`bo in naravo zapeljal v barbarstvo in uni~enje. Socialna demokracija je zato v sodobni dru`bi najprej preseganje kapitalizma in vseh izkori{~evalskih razmerij v njegovem okrilju, njegova prakti~na in teoreti~na kritika.

Svojo predstavo socialdemokracije gradimo na duhovnem izro~ilu humanizma, razsvetljenstva, na tradiciji kriti~ne teorije dru`be, na izku{njah delavskih in osvobodilnih gibanj v svetu, kr{~anstva, {e posebej pa na duhovni zapu{~ini delavskih in osvobodilnih bojev na Slovenskem (od reformacije do civilno dru`benih pobud in gibanj v 90-tih letih).

Svoje mi{ljenje gradimo na vseh tistih miselnih in prakti~nih spopadih z obstoje~im, ki so {irili prostor svobode in obzorja duha. Pri tem upo{tevamo tudi zatiralske prakse in njihovo idejno zapu{~ino.

Brez teorije levica ne pre`ivi; teorijo uporablja in podpira. Socialdemokrati smo prijatelji in zavezniki inteligence.

Delavsko gibanje je v zgodovini imelo ve~krat ma~ehovski odnos do inteligence, kar ga je stalo hudih poenostavitev, zablod in tudi ne~love~nosti. Naloga teorije je predvsem, da {iri prostor misli, ker je to prvi pogoj za {iritev svobode v dru`bi in politiki. Teorija je za nas odprt miselni okvir spoprijemanja s stvarnostjo.

2. DRU@BO GRADIMO NA POSAMEZNIKU

Posameznik je izhodi{~e in cilj na{e dru`bene in politi~ne dejavnosti.

Za posameznike je pomembna zavest, da ustvarja dru`bo in politiko, tudi ~e misli, da se vanjo ne vklju~uje.

Posameznik ni samo del narave, temve~ je narava sama. Skrb za naravo tako ni samo skrb za okolje, je skrb za samega sebe kot posameznika in kot pripadnika ~love{ke dru`be.

Iz na{ega razumevanja posameznika izhaja, da nas zanima vsa dru`ba, ne le en del, en razred ali en sloj. Spreminjanje dru`be je zato vezano na hkratno spreminjanje posameznika. Spreminjanje razmer, kakor to po~ne samozvano razsvetljena elita, je kratkega diha in ga socialdemokrati zavra~amo.

Pravice ~loveka in dr`avljana so za nas tisti sporazum sobivanja, ki ga je treba stalno negovati, potrjevati in {iriti.

Zavzemamo se za ohranjanje in {iritev socialnih, ekonomskih, kulturnih, narodnostnih in ekolo{kih pravic ljudi.

Vsaj varstvo posameznika pred oblastjo in drugimi posameznik na pravni ravni je varnostni minimum, ki ga pa vendarle {e niso priznale in sprejele vse politi~ne sile, skupine in posamezniki v dru`bi. Zato se bomo zavzemali za tak{ne vzorce politi~nega in dru`benega obna{anja, kakr{ni bodo upo{tevali pravice ~loveka in dr`avljana tudi na tistih podro~jih, ki se doslej ve~krat {e ne zdijo vredna za{~ite in pravnega varstva. Kot povsem novo vpra{anje se odpirajo ekolo{ke pravice posameznika, saj postaja zdravo `ivljenjsko okolje vse bolj privilegij ozkih skupin ljudi.

Le z ozave{~anjem razlik, ki med posamezniki obstajajo iz spolne razli~nosti, bomo omogo~ili uveljavljanje in polno uresni~evanje mo{kih in `ensk kot posameznikov ter mo{kega in `enskega na~ela v vsakomer, v dru`bi in politiki.

Poudarjanje enakopravnosti poenostavlja vpra{anje razli~nih identitet na pravno formalnost in jih tam pripoznava kot enake. Pri tem pa pozablja na razlike, ki se v dru`benem `ivljenju morajo iz`iveti in se uveljavljajo tudi na na~in, ki spodbuja spore in nesoglasja med posamezniki. Strpnost kot ena na{ih glavnih vrednot ne pomeni potla~itve spora, temve~ pomaga izpeljati spor po poti, ki odpira posameznika in ga dela bolj trdnega in ustvarjalnega.

Mo{kemu in `enski naj nastajajo~i vzorci obna{anja in mi{ljenja omogo~ajo prosto prehajanje med spolnimi identitetami.

Sodobna dru`ba ne sme biti mo{ka dru`ba, ne sme biti nadvlada mo{kih nad `enskami ali obratno. Sodobna dru`ba je zdaj zgrajena na vzorcih razmerij med mo{kim in `ensko, na~inih so`itja, v katerih se tako mo{ki kot `enske ne po~utimo ve~ dobro. Po starem predpisane vloge ne ustrezajo ve~ ne mo{kim ne `enskam. Mo{ki sprejemajo klasi~no `enska opravila, na~ine mi{ljenja in ~utenja, `enske pa klasi~no mo{ka.

V sodobnem ~asu je predstava o posameznikovi svobodi na{la svojo pot tudi na podro~je spolne svobode. [iritev spolne svobode in kultiviranje spolnosti sta hkratna procesa, ki sta vezana na premagovanje tradicionalnih globalnih dru`benih odnosov ter na uresni~evanje novih dru`benih razmerij in nove politike.

Uveljavljanje partnerske demokracije, v kateri bodo `enske po vlogi izena~ene z mo{kimi ter mladi s starej{imi, je na{a temeljna zahteva.

Dru`beni mehanizmi, ki so naravnani na prevlado mo{kih in starej{ih v javnem `ivljenju, onemogo~ajo `enskam in mladim dostop do upravljanja skupnih zadev. Tako so mladi in `enske odrinjeni v podrejen in obroben polo`aj, ki jim povrhu onemogo~a poln osebni razvoj.

3. DRU@INE SO ZA NAS TEMELJNE OBLIKE SO@ITJA RODOV

Dru`ina je za nas najpomembnej{a oblika dru`benega `ivljenja ljudi.

Zavzemamo se za najrazli~nej{e oblike sobivanja, v katerih pa naj se dru`inski ~lani kar najbolje potrjujejo in razvijajo kot posamezniki.

Oblikujemo novo soglasje o dru`inskem `ivljenju, ki naj ni ve~ vezano na izklju~no dosedanjo delitev vlog med mo{kim in `ensko ter med star{i in otroki. Smo za take oblike so`itja med ljudmi v dru`inski skupnosti, ki bodo najbolje varovale naj{ibkej{e ~lene, vendar na temelju prostovoljnosti in svobodne odlo~itve.

Socialdemokrati uveljavljamo dru`bo, ki bo mladini omogo~ila `iveti spro{~eno otro{tvo in nebole~ prehod v svet odraslih.

Mladi oblikujejo jutri{nji dan.Zato je polo`aj mladih v prelomnih ~asih ter v ~asih graditve dr`avne trdnosti male dr`ave {e dodatnega pomena. Mladina naj dosega to, kar poprej{njim rodovom ni uspelo.

Slovenska mladina je preobremenjena s kariero in dr`avno-kulturnim poslanstvom. V otrocih glejmo od rojstva naprej jutri{nje odrasle, odrasli pa naj bodo kot v~eraj{nji otroci.

Mladi so resnica prihodnosti. Vedno opozarjajo na krivice, ki jih sami najbolj bole~e ob~utijo.

Proces vklju~evanja v dru`bo je za slehernega mladega ~loveka trd. V njem se ka`e vsa mo~ in vsa nemo~ dru`be, da bi takega mladega ~loveka prepri~ala, kako naj `ivi v skladu s postavljenimi na~eli. Protest mladine zoper moralno neskladnost je vedno hkrati zahteva bo bolj{i dru`bi, odpravi izkori{~anja in zlorab, po dru`bi, v kateri bo lepo biti mlad.

Mladi predstavljajo energijo dru`be. Ta se lahko usmeri v totalitarizem ali v {iritev svobode in drugih vrednot socialdemokracije.

Podpiramo samoorganiziranje mladih tako, da oblikujejo lastno generacijsko podobo. V tem smislu je treba prenoviti (mladinska) interesna zdru`enja in druge oblike prostovoljnega organiziranja, tako da bodo mladi ne le izvajalci, temve~ tudi soupravljalci. Dru`ba mora z razli~nimi mehanizmi omogo~iti, da mladi ne bodo izgoreli v boju za osnovno pre`ivetje (pridobitev dela, stanovanja ipd.), temve~ da bodo od tod za~eli.

Starej{i ljudje predstavljajo nakopi~eno izku{njo dru`be.

Brezskrbna jesen `ivljenja je njihova pravica in obveza za nas, socialdemokrate.

Starej{i ljudje imajo lastne predstave o `ivljenju in dru`ba jim mora omogo~iti, da jih razvijajo neodvisno od pritiska mlaj{ih generacij.Pri tem je treba upo{tevati, da se bremena in dobrine, ki jih dru`ba ustvari pravi~no razporejajo med vse rodove.

Smo proti zapiranju ljudi v geta po merilih starosti, premo`enja, izobrazbe, vere, rase, narodnosti, spolne usmerjenosti ipd.

Na pohodu so vzorci urejanja medsebojnih razmerij, po katerih starej{e ljudi trpajo v domove za ostarele, bogate v bogata{ke ~etrti, revne v revne ~etrti ipd. Zavzemamo se za dru`bo, ki bo znala `iveti z razlikami. Razli~ni ljudje pa lahko `ivijo skupaj samo v dru`bi demokrati~nega socializma.

4. DELU ^AST IN OBLAST

Zavzemamo se za gospodarsko in participativno demokracijo, za zmanj{ano mo~ strank in kapitala v dru`benem `ivljenju.

Zavzemamo se za krepitev soodlo~anja delavcev in drugih nosilcev znanja pri upravljanju in nadzoru podjetij, za krepitev sistema socialnega partnerstva ter za krepitev svetov delavcev.

Liberalna demokracija je samo minimalna demokracija in je lahko le izhodi{~e za nadaljnjo demokratizacijo, za {irjenje soodlo~anja ljudi v politiki in gospodarstvu. [iritev in poglabljanje demokracije je za nas mogo~e samo ob uresni~evanju socialdemokracije. Prepri~ani smo, da mora obdobju utrjevanja strankarske in parlamentarne demokracije slediti obdobje raz{irjenje demokracije na vsa podro~ja politi~nega `ivljenja.

Delavska izro~ila, izku{nje in znanje so na{a prednost. Polo`aj zaposlenih moramo iz podrejenosti pretvoriti v samozavestno partnerstvo kapitalu.

Upravljavska ozave{~enost slovenskega delavca, kot se je oblikovala v obdobju samoupravljanja, je mo~, na katero moramo ra~unati in graditi, kadar bo {lo za vpra{anja ustvarjalnega razvojnega ravnote`ja.

Socialdemokrati delujemo v prid delavcev in {ibkej{ih iz dru`be izrinjenih dru`benih skupin.

Enostranski ekonomizem, ki dru`beni razvoj poenostavlja na ekonomski razvoj je slab in {kodljiv. Vladajo~i mehanizmi razporejanja dru`benih dobrin pehajo delavce in {tevilne dru`bene sloje na dru`beni rob. Uveljavili bomo dru`bene mehanizme, s katerimi bodo iz dru`be izrinjeni sloji lahko sodelovali pri delitvi duhovnih in materialnih dobrin in se tako z roba premaknili bli`e dru`beni sredini.

Delavsko usmeritev uveljavljamo tudi skupaj s sindikati.

Sindikati so sestavni del socialdemokratskega gibanja, v njem imajo svojo avtonomijo. Sindikati so se na Slovenskem oblikovali kot samostojne dru`bene ustanove s poudarjeno vlogo v sistemu socialnega partnerstva. Socialdemokrati sodelujemo pri izgradnji sistema socialnega partnerstva in posredujemo zahteve sindikalnega gibanja v strankarski in parlamentarni sistem.

Visoka zaposlenost je temeljna zahteva socialne demokracije.

V tr`nem gospodarstvu je polna zaposlenost iluzija, saj trg lahko deluje samo ob obstoju rezervne armade delavcev. Zahteva po polni zaposlenosti je zato hkrati zahteva po reformi trga kot prevladujo~ega mehanizma v urejanju dru`be. Brezposelnost je problem, ki je nastal dru`beno in ga je zato treba re{evati razvojno in politi~no. Lotevamo se ga z novimi prijemi, predvsem pa z aktivno politiko zaposlovanja.

Delo spreminja svojo naravo. ^edalje manj je ro~nega dela in zato ro~nih delavcev, ~edalje ve~ pa je delavcev, ki so zaposleni na novih tehnologijah in v storitvenih dejavnostih, za kar so potrebna nova znanja in ve{~ine, ki jih je potrebno stalno izpopolnjevati.

V sodobni dru`bi, ki jo mnogi imenujejo postindustrijska, informacijska, televizualna, postmoderna ali telekomunikacijska dru`ba se pojavijo novi na~ini socializacije. V socialdemokratskem izro~ilu je boj za ~love~nost delovnega mesta in za skraj{anje delovnega ~asa temeljna usmeritev. Uvajanje novih tehnologij pove~uje kakovost `ivljenja, skraj{uje delovni ~as in zagotavlja nova delovna mesta samo, ~e hkrati poteka kot projekt socialdemokracije celotne dru`be.

5. MIR, SVOBODA, ENAKOST, PRAVI^NOST, SOLIDARNOST, PARTNERSTVO SO NA[E VREDNOTE

Temeljna vrednota socialne demokracije je `ivljenje posameznika. Vse ostale vrednote so pomembne samo toliko, kolikor krepijo njegovo `ivljenjsko mo~ in sre~o.

Svojo politiko gradimo na vrednotah miru, svobode, enakosti, solidarnosti, pravi~nosti. Vse te vrednote so za nas vedno oprijemljive in jih lahko merimo le ob dolo~enih ljudeh, skupinah in dru`bah. Pri tem se zavedamo, da ima vrednota svoj smisel in te`o samo, ~e jo mislimo in uresni~ujemo z zavestjo o nujni povezanosti z njenim nasprotjem: nemirom, nesvobodo, neenakostjo, nesolidarnostjo in nepravi~nostjo.

Ohranjanje miru pomeni v prvi vrsti izogibanje vojni.

Mir pomeni tudi notranjo dru`beno in politi~no trdnost.

Vrednota miru pa nam pomeni tudi ustvarjanje notranjega miru v slehernem posamezniku.

Pri tem se zavedamo, da je tudi nemir vsebovan v miru, zato se zavzemamo za tak{en nemir, ki bo omogo~al uresni~evanje drugih vrednot, ne pa da bo krepil in spodbujal negativnosti, {e posebej nesvobodo.

Utrjevanje miru kot vrednote je tesno povezano z uresni~evanjem svobode. Svoboda pa je dejansko uresni~evanje posameznikovih potreb, ob~utij, interesov v vsakokratnih razmerjih. Pri tem izhajamo iz prepri~anja, da je svoboda posameznika pogoj za svobodo vseh in hkrati, da je svoboda posameznika vedno konkretna. Posameznik je zato vedno svoboden toliko, kolikor ga je v potrjevanju svobode drugih in hkrati od tega, koliko in kak{ne svobode je sposoben `iveti iz lastne mo~i.

Enakost za nas ni le enakost mo`nosti, ampak uresni~ena enakost.

Pri enakosti ne izhajamo iz naravne enakosti, temve~ iz povzro~ene neenakosti. Prizadevamo si za dru`beno in politi~no enako obravnavanje vseh posameznikov in skupin, kar je mogo~e zmeraj spet dose~i samo ob spoznanju konkretnih neenakosti. Enakost mo`nosti je za nas samo izhodi{~e za uveljavljanje popravkov, ki vodijo v uresni~evanje dejanske dru`bene enakosti.

Pravi~nost razumemo kot stanje prepri~anja, ki se uresni~uje v sporazumu o medsebojnem priznavanju porazdelitve vrednot v dru`bi.

Nepravi~nost lahko zato vedno razberemo iz nezadovoljstva posameznikov in skupin z dele`em, ki so si ga uspeli pridobiti pri delitvi dru`benih dobrin. Zato podpiramo tiste skupine, ki jih ob~utja nepravi~nosti vodijo tudi v politi~ni in dru`beni boj za {iritev in uveljavljanje drugih temeljnih vrednot, in nasprotujemo tistim skupinam in posameznikom, ki s terjanjem pravi~nosti kli~ejo po mra~nja{tvu in drugih ne - vrednotah.

Dru`ba dobro deluje samo na na~elu solidarnosti.

Solidarnost je utemeljena s potrebo po `ivljenju v skupnosti.

Solidarnost je zavestna odpoved delu lastnih dobrin v korist drugih.

Solidarnost krepi zavest o nujnem so`itju med ljudmi v dru`bi in ne vsem svetu. S solidarnostjo se uresni~uje in krepi sr~no razmerje med ljudmi in s tem spodjeda ljudomrznost kapitalizma in hladnost tr`ne dru`be. Solidarnost kot medsebojna podpora velja vsem posameznikom in skupinam, ki uresni~ujejo na{e druge temeljne vrednote, nesolidarnost pa vsem posameznikom in skupinam, ki nastopajo proti demokrati~nemu soglasju v dru`bi in v svetu.

Partnerstvo je za nas sodelovanje in dogovarjanje na osnovi medsebojnega upo{tevanja sodelujo~ih v dobrobit vseh.

Partnerstvo je nova vrednota, ki se je uveljavila ob koncu dvajsetega stoletja. Ta vrednota ohranja humano razmerje tam, kjer so se skozi zgodovino umestile dru`bene neenakosti. Gradi na medsebojnem zaupanju in ga krepi. Partnerstvo je vrednota, ki jo bomo ~vrstili zlasti v odnosih med mo{kimi in `enskami, med generacijami, med delom in kapitalom, pri uresni~evanju skupnih ciljev (v politiki), na mednarodni ravni, v sodelovanju z drugimi strankami in politi~nimi skupinami, z drugimi dr`avami, zlasti {e pri zagotavljanju miru, dru`benega razvoja in demokracije.

6. CIVILNA DRU`BA IN PLURALNI MEDIJI STA DVA OD STEBROV DEMOKRACIJE

Razvejane dejavnosti, pobude, gibanja, ustanove in zdru`enja civilne dru`be so prvi pogoj za demokrati~no ureditev in so korektiv politi~ne demokracije.

Civilno dru`bena gibanja so v osemdesetih letih okrepila proces demokratizacije, sodelovanje pri javnih zadevah in krepitev narodne zavesti. Od dr`ave neodvisno organiziranje ljudi je mo`nost za oblikovanje ustvarjalnih pobud, novih vzorcev sodelovanja in bivanja. Je pa tudi mo`nost za nastajanje razli~nih fundamentalizmov in populizmov, ki poglabljajo obstoje~a razmerja nesvobode in zaprtosti. Socialdemokrati podpiramo tista civilnodru`bena dogajanja, ki krepijo civilizacijske pridobitve in vrednote socialne demokracije.

Socialdemokrati se zavzemamo za pluralizem javnih ob~il kot pogoj za ohranjanje in razvijanje demokrati~ne javnosti.

Zavzemamo se za krepitev in mno`itev medijev, ki bodo tako izra`ali pluralno naravo dru`be. Pri tem se bomo zavzemali za poseben status nacionalne javne RTV, ki se mora razvijati kot jedro resni~nega pluralizma in dru`benega dialoga, kot opora kulturni ustvarjalnosti in samobitnosti kot most za sodelovanje s svetom.

7. SOCIALDEMOKRATI SMO GRADITELJI SLOVENSKE DR@AVNOSTI

Dr`avotvornost je za nas tista zavest posameznikov o skupnosti, ki je sposobna delovanja v korist vseh dr`avljanov, skupin in naroda.

Dr`avljanska zavest je pri slovenski levici mo~na, medtem ko je na desnici {e za~etna in v povojih. Na levici je bila dr`ava razumljena kot pridobitev, in ne kot nujno zlo, kakor jo je razumel liberalizem. Delavsko gibanje in gibanje levice so prav z dr`avo utrdila soglasje, ki so ga izborila z mnogimi `rtvami. Je pa levica dr`avo vedno tudi kritizirala, ~e je {lo za aparat nasilja in izkori{~anja. To se je pokazalo zlasti v obdobju utemeljevanja slovenske dr`avnosti za ~asa NOB ter ob vzpostavitvi samostojne slovenske dr`ave. Vsekakor pa do nove slovenske dr`ave ne bi pri{lo, ~e je ne bi v kriti~nem trenutku podprla ve~ina posameznikov in skupin ter ve~ina slovenskega prebivalstva. Zaradi neoblikovane zavesti o dr`avi kot skupni celoti se deli dru`be zatekajo k predstavi o sebi kot dr`avi in se tako politi~no tudi obna{ajo. Za utrjeno demokracijo je potrebno, da vsi politi~no organizirani deli dru`be priznavajo eno samo dr`avo - dr`avo Slovenijo.

Dr`avotvorna zavest se je na Slovenskem oblikovala iz protesta proti pripadnosti tujim dr`avam in z `ivljenjem v ob~estvih , kot so cerkev, dru{tva in velika dru`ina.

S korporativno zavestjo se je utrjevala tudi dr`avljanska zavest, s korporacijami je rasla dr`ava. Danes, ko imamo lastno dr`avo, so korporacije izgubile prej{njo vlogo, so pa zlasti nekatere skupine in posamezniki v njih {e vedno mo~no zasidrani. Nekatere od teh skupin, zlasti katoli{ka cerkev, si `elijo obnoviti svojo prej{njo vlogo in s tem prevladujo~o vlogo v slovenskem politi~nem `ivljenju. Temu nasprotujemo.

8. ZA LAI^NO DR@AVO IN PROTI ZLORABLJANJU VERE V POLITI^NE NAMENE

Lo~itev cerkve in dr`ave je pogoj za trdnost slovenske dru`be in dr`ave.

Moderna dr`ava je nastajala tudi v znamenju verskih bojev v kr{~anskem gibanju. Reprezentativna dr`ava, ki je lo~ena od cerkve, je bila postopoma spoznavna in uveljavljena kot edina mogo~a re{itev za prepre~evanje verskih vojn. Lo~itev cerkve od dr`ave zato za nas ni nekaj, kar bi imelo opraviti s stali{~em socialisti~nega gibanja do religije in vernih ljudi, temve~ je rezultat zgodovinske izku{nje. [ele od cerkve lo~ena dr`ava je tak{na, da lahko slu`i vsem dr`avljanom in da se vsi dr`avljani v njej tudi prepoznajo. Stabilen razvoj Slovenije po drugi svetovni vojni je bil mogo~ tudi zato, ker je bila cerkev lo~ena od dr`ave.

Antiklerikalizem ni sekta{tvo do vernih.

Socialdemokratsko gibanje je bilo svoj~as prav zaradi splo{ne vpletenosti cerkve v dru`beno in {e posebej politi~no `ivljenje sekta{ko do verujo~ih, vendar je to stali{~e v osemdesetih letih preraslo. Narodnoosvobodilno in socialisti~no gibanje je zdru`evalo mno`ico vernih ljudi in {tevilne duhovnike. Spo{tujemo svobodo in enakopravnost nazorov in veroizpovedi ter svobodo delovanja verskih skupnosti. Zavzemamo se za ve~je sodelovanje vernih ljudi v politiki.

Cerkev kot civilnodru`bena institucija mora biti glede vseh pravic in obveznosti izena~ena z drugimi civilnodru`benimi ustanovami. Zloraba cerkvenih ustanov v politi~ne namene je protiustavna in jo mora dr`ava sankcionirati enako kot katerokoli tu drugo protiustavno ali protizakonito delovanje.

Za~etni zaslon - Osnovni menu - Predstavitev stranke - Program in statut
Kongresi in konference - Poslanska skupina - Izjave za javnost - Tiskovne konference
Tribune, okrogle mize - Kako postati ~lan - Oldiest but goldiest