I. Razvoj in stanje socialdemokratske misli na Slovenskem

1. NA ZGODOVINO GLEDAMO S PONOSOM

S ponosom lahko gradimo svojo prihodnost na vseh dose`kih slovenskega naroda, zlasti v dvajsetem stoletju, saj je socialdemokracija pri njih ustvarjalno in odlo~ilno sodelovala.

Pripomogla je zlasti k temu, da se je postopno zgradila slovenska dr`avnost in da se utrjuje slovenska dr`ava, da se je vpliv delavstva in ustvarjalnega izobra`enstva na odlo~anje o dru`benem razvoju Slovenije v tem stoletju bistveno pove~al, ter da se je zmanj{al vpliv klera, da se je polo`aj zaposlenih bistveno izbolj{al ter da sta se na Slovenskem oblikovala dovolj mo~na demokrati~na politi~na kultura in demokrati~ni politi~ni sistem.

Na{e izro~ilo je slovenska in evropska socialdemokrati~na misel 19. in 20. stoletja, vklju~no s tistim delom izku{enj iz obdobja samoupravnega socializma, ki so se pokazale pozitivne.

Utrditi moramo zavest o trdni zakoreninjenosti socialdemokracije v slovenskem politi~nem prostoru. Pri tem izhajamo iz dejstva, da sta bila socialdemokratska misel in gibanje ve~ji del novej{e slovenske zgodovine razsejane po ve~ strankah in gibanjih.

Socialdemokrati so zgodovinsko prebili dvocepno naravo slovenskega politi~nega prostora; vanj so pripeljali do tedaj odrinjene delavce, kmete, `enske in levo usmerjeno inteligenco.

V ta namen so ustanovili vrsto dru{tev, zalo`b in ~asopisov. Od konca 19. stoletja na Slovenskem ni mogo~e ve~ govoriti samo o liberalcih in klerikalcih, temve~ je pomembna sila postala socialdemokratsko in socialisti~no usmerjena levica. Ta poudarek je {e pomembnej{i, ker so po letu 1990 vse glasnej{e interpretacije o delitvi slovenskega politi~nega prostora na dva dela: liberalnega in klerikalnega.

Socialdemokratska usmeritev je imela na Slovenskem {ibko dru`beno zaledje, saj je bilo ve~insko prebivalstvo kme~ko, to pa je bilo bolj nagnjeno v desni konzervativizem, ki ga je idejno napajala katoli{ka politi~na doktrina in organizacijsko obvladovala katoli{ka cerkev.

Zato je socialdemokratsko gibanje usmerilo svoje napore v politi~no ozave{~anje delavstva pa tudi revnih kmetov; na ta na~in je `elelo okrepiti in usposobiti politi~no silo za boj proti kapitalisti~nemu izkori{~anju in klerikalizmu ter s tem za pravi~nej{o dru`beno ureditev.

Socialdemokratski ateizem je bil torej predvsem odgovor na gospodarstvo politi~no organizirane katoli{ke cerkve, ki je segala v vse pore slovenske politike.

Socialdemokracija in gibanja levice so si zadala za nalogo lo~itev cerkve od dr`ave, kar so v ve~ini zahodnih dr`av opravila `e liberalna gibanja.

Ob tem je socialdemokracija kar naprej postavljala na dnevni red realne probleme delavcev, intelektualcev in kmetov.

Re{evanje socialnih problemov v okviru obstoje~ega sistema je bila njena poglavitna skrb. Socialdemokracija je bila zato vedno reformno naravnana. Od politi~nih zahtev je bila nedvomno najmo~nej{a njena zahteva za raz{iritev volilne pravice na vse odrasle mo{ke in od vsega za~etka tudi na vse odrasle `enske; `enska volilna pravica se je v celoti uresni~ila {ele po zmagi nad fa{izmom leta 1945.

S sodelovanjem v protifa{isti~ni koaliciji smo Slovenci sodelovali pri graditvi povojne svetovne ureditve.

Narodnoosvobodilno gibanje v drugi svetovni vojni je bilo na Slovenskem v prvi vrsti boj za osvoboditev izpod tujega nacifa{isti~nega okupatorja in za izbolj{anje polo`aja kmetov, mladih, `ensk in delavcev.

Slovenija je v tem boju oblikovala svojo lastno vojsko, ki je vrnila v meje enotne dr`ave velik del slovenskega narodnega ozemlja. Ta vojska pa po koncu vojne `al ni ohranila svoje samostojnosti.

Slovenija je postala nacionalna dr`ava, vendar {e zmeraj odvisna od gospodarskega centra. Prva desetletja graditve socializma so prinesla visoke gospodarske rezultate, postopno se je gradil mednarodni ugled Jugoslavije, v Jugoslaviji pa se je kljub mnogim nasprotovanjem utrjevala slovenska dr`avnost.

Pred tem je ~ebinski kongres pokazal visoko narodno in socialno zavest, ki se je kasneje udejanjila v delovanju Osvobodilne fronte, narodne vojske in slovenske dr`ave. KPS je bila povezovalna sila vseh domoljubnih in naprednih sil.

ZKS in ZKJ sta bila zaradi svojih stali{~ in ravnanja ve~krat predmet kritike Moskve in Beograda, kar ka`e na to, da ni delovala kot podalj{ana roka Kominterne. Velja spomniti na hude o~itke o socialdemokratizaciji KPJ, ki so leteli z Vzhoda in iz vzhodnih satelitov. Velja tudi opozoriti na dobre mednarodne odnose ZKJ s socialdemokratskimi in socialisti~nimi strankami Evrope. Slovensko socialisti~no gibanje je imelo poseben stik s socialdemokratskim gibanjem tudi preko svoje manj{ine na avstrijskem Koro{kem. Ugotavljamo, da je bilo slovensko socialisti~no gibanje v tesnem stiku s socialdemokratskimi strankami v Evropi in da so bili vplivi medsebojno dokaj mo~ni. V ZKJ je bila mo~na struja reformistov (socialdemokratov), ki se je domala vse obdobje zavzemala za tr`no gospodarstvo in pluralizacijo politi~nega `ivljenja. V ZKS se je ta struja sredi osemdesetih let zelo okrepila in prevzela vodstvo. Predvsem njena zasluga je, da je na{ prehod v strankarsko demokracijo tekel dokaj gladko in z najmanj{imi mogo~imi `rtvami. ZKS pa~ ni bila klasi~na komunisti~na stranka.

Med levi~arskimi gibanji je bilo socialdemokraciji najbli`je socialisti~no gibanje iz dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja ter struja reformistov v ZKS, SZDL ter ZSMS v sredini osemdesetih let.

Socialdemokratska praksa se je uveljavljala tudi s Socialisti~no zvezo delovnega ljudstva, ki je v mednarodnem prostoru veljala za glavnega sogovornika socialdemokratskih strank in gibanj.

Aktivnosti in povezave opozicijsko usmerjene mladinske organizacije ZSMS v slovenski skup{~ini, v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru ter civilni dru`bi so odra`ale njeno socialdemokratsko in pluralno naravnanost, kar se je prena{alo v kadrovsko sestavo SDP oziroma sedanje ZLSD.

V socialdemokratsko tradicijo uvr{~amo tudi gibanje kr{~anskih socialistov, ki so znali potegniti lo~nico med klerikalizmom in iskreno vero, med pravi~nostjo in zatiranjem, med fa{izmom in demokracijo, med okupatorjem in narodno osvobodilnim bojem.

Socialdemokratska naravnanost se je deloma uveljavljala tudi v KPJ in KPS in ZKJ ter ZKS. Nikakor ne gre za revolucionarno naravo socialdemokracije, temve~ za socialdemokratsko ravnanje vladajo~e KPJ in zlasti KPS, {e posebej pa ZKS. [ele razkroj strankarskega sistema v tridesetih letih in njegov popolni razpad po okupaciji leta 1941 ter za~etek raznarodovanja slovenskega naroda je usmeril prehod vseh reformno naprednih in domoljubih sil na radikalnej{e polo`aje Osvobodilne fronte. Namesto reformatorskih miroljubnih sredstev je bilo treba za osvoboditev de`ele izpod surove oblasti fa{isti~nih in nacisti~nih okupatorjev nujno uporabiti nasilna sredstva. Razpadlo staro oblast je bilo treba nujno nadomestiti z graditvijo nove, kar je potekalo pod vodstvom tedaj vodilne politi~ne sile KPS. Brez{tevilne ~lanice in ~lani KPS in SKOJ so boj proti okupatorju pla~ali s svojimi `ivljenji.

2. NA ZGODOVINO GLEDAMO KRITI^NO

Ena od klju~nih to~k na{ega socialdemokratskega zavedanja je ostra kritika bolj{evizma in stalinizma ter boj proti vsem oblikam ekstremizma in totalitarizma.

Prav slovensko socialisti~no gibanje je v jugoslovanskem okviru najostreje kritiziralo stalinizem in se od njega ogradilo, tako teoreti~no kot prakti~no - z uveljavljanjem samoupravljanja in neuvr{~ene politike. Kritika bolj{evizma pa je v socialisti~ni Jugoslaviji ostala na pol poti. Dokon~na odpoved bolj{evizmu je bila izpeljana {ele s prvimi strankarskimi volitvami in osamosvojitvijo Slovenije, kar je bila v veliki meri zasluga reformisti~nega dela socialisti~no- demokrati~nega gibanja v Sloveniji. Za nas je bolj{evizem v prvi vrsti zavest in praksa politi~no nesocializiranih krogov, ki posegajo v politiko z revolucionarnimi in zato nesprejemljivimi idejami in metodami. Socialisti~no gibanje v Sloveniji je to miselnost in prakso preraslo, ugotavlja pa, da v dana{nji slovenski politiki bolj{evizem {e ni povsem izkoreninjen.

Dolomitska izjava je pomenila konec pluralizma v Osvobodilni fronti.

Enotnost Osvobodilne fronte, ki je bila potrebna za uspe{en odpor okupatorju in za zmago slovenskega naroda v narodnoosvobodilni borbi, je bila z Dolomitsko izjavo na `alost dose`ena s podreditvijo politi~nih zaveznikov takratni Komunisti~ni partiji Slovenije. Ker monopolni polo`aj tedanje Komunisti~ne partije Slovenije po prenehanju vojnih razmer in osvoboditvi ni bil prese`en, se je iz {iroke antifa{isti~ne fronte in mno`i~nega odporni{kega gibanja proti tujemu okupatorju po vojni uveljavil enopartijski politi~ni sistem. To je sicer okrepilo potrebno enotnost in trdnost za hiter razvoj in dr`avno varnost, ustvarjalo pa je strah pred delovanjem v javnem `ivljenju, in to na levi kot na desni strani politi~nega spektra.

Obsojamo povojne poboje okupatorjevih sodelavcev in pravno nevzdr`no obra~unavanje z nasprotniki tedanje oblasti.

@al se je v prvem povojnem ~asu, v splo{nem podalj{anju vojnega sovra{tva, ki ga je iz razumljivih razlogov poznala vsa takratna protifa{isti~na Evropa, tudi pri nas zakrivila vrsta dejanj, ki so za dana{nje o~i neopravi~ljive kr{itve ~lovekovih pravic in svobo{~in, predvsem pa pravice do `ivljenja so povzro~ila mnoge, tudi daljnose`ne negativne posledice. Obsojamo zlorabe, ki so jih zakrivile takratne oblasti ter posamezniki; kr{enje ~lovekovih pravic, politi~no diskriminacijo in preganjanje, nesprejemljivo uporabo metod in sredstev za doseganje ciljev, zlorabo prava in dr`ave za politi~ne, razredne, verske in druge cilje ter nezmerno ma{~evalnost. [e posebej pa obsojamo zunajsodne likvidacije vrnjenih domobranskih ujetnikov in sodne obsodbe na povojnih politi~nih procesih.

Kriti~ni smo do oblastne samovolje, ki je po nepotrebnem pove~ala razvojni zaostanek Slovenije.

Pretirana nacionalizacija, prisilno odvzemanje zemlje, zaustavitev liberalizma v sedemdesetih letih, omejevanje zasebne pobude in podjetni{tva, prevladovanje politi~nih interesov nad razvojnimi in gospodarskimi so nekateri klju~ni vzroki, da Slovenija v tedanji Jugoslaviji ni zmogla razviti svojih razvojnih zmogljivosti in dose~i podobnega gospodarskega razvoja, kot so ga razvite sosednje dr`ave. Prepre~evanje potrebnih reform in njihovo nadome{~anje s politi~nim dru`benim in`enirstvom je povzro~alo izgubo dragocenih razvojnih mo`nosti.

3. IZKRIVLJANJE ZGODOVINE, POPULIZEM IN NESTRPNOST RAZBIJAJO SOCIALDEMOKRACIJO

Socialisti~no in socialdemokratsko gibanje je bilo enotno v obdobju boja proti liberalnemu kapitalizmu in v obdobju boja proti stalinizmu, glede drugih vpra{anj pa se je gibanje razcepilo, tako tudi danes.

Najpomembnej{a obdobja slovenskega socialdemokratskega gibanja so naslednja: obdobje boja proti liberalnemu kapitalizmu obdobje boja proti fa{izmu, narodnoosvobodilnega boja in socialisti~ne revolucije obdobje boja proti stalinizmu obdobje boja za socializem s ~love{kim obrazom obdobje boja za ve~strankarsko demokracijo in osamosvojitev obdobje boja proti klerikalizmu, ki traja od ustanovitve socialdemokratskega gibanja do danes.

Zavzemali se bomo za krepitev in enotno delovanje vseh socialdemokratsko opredeljenih ljudi v Sloveniji. Pri tem bo eno od vodil nezdru`ljivost s populizmom, fa{izmom, klerikalizmom, sovra{tvom do tujcev, nacionalizmom in drugimi oblikami nestrpnosti.

Populizem in nestrpnost prepre~ujeta u~vrstitev demokracije in strnjenost socialdemokracije ter vna{ata fa{istoidne elemente v slovensko politiko.

Politika je lahko u~inkovita in utemeljena na {irokem soglasju le, ~e je kultivirana. Kultiviranje politike pa je predvsem v rokah politikov. ZLSD bo razvijala tak{ne metode in oblike politi~nega delovanja, ki ne bodo postavljale meja in ne bodo izklju~evale dialoga z drugimi politi~nimi silami doma in v svetu temve~ bodo tak dialog utrjevale.

Zavzemamo se za razvijanje takih vzorcev politi~nega obna{anja in mi{ljenja, kakr{ni so utemeljeni na {irokem soglasju dr`avljanov in dr`avljank Slovenije, evropske in svetovne skupnosti.

Gradimo na pozitivnih izku{njah mednarodnega socializma ter tudi na pozitivnem delu izro~ila iz obdobja samoupravnega socializma. Svojo razpoznavnost gradimo na antifa{izmu in antiklerikalizmu.

Ostro nasprotujemo militarizaciji dru`be in se zavzemamo za krepitev dr`avljanske zavesti in varnostne kulture.

Socialdemokrati gojimo miroljubno domovinsko utemeljeno na izro~ilih narodno osvobodilnega boja Slovencev, boja za slovensko dr`avnost ter na zavesti o nujnosti mednarodnega povezovanja. Domoljubje razlikujemo od sovra`nega in nestrpnega nacionalizma.

Vsem demokrati~nim in reformnim gibanjem priznavamo zasluge za uveljavitev demokrati~nega sistema in uresni~itev samostojne dr`avnosti ter podpiramo njihova prizadevanja za nadaljevanje in poglabljanje tega procesa.

Rezultate volitev priznavamo kot prvo to~ko legitimiranja politi~nega sistema in potrditev sleherne politi~ne stranke, v teh okvirih pa sklepe demokrati~no izvoljenih organov kot zavezujo~e. ZLSD je kriti~na najprej do sebe in socialisti~nega gibanja, ki mu pripada. S te osnove ocenjuje delovanje celotnega gibanja in delovanje politi~nih nasprotnikov.

Odprti smo politi~nemu sodelovanju in zavezni{tvu z vsemi demokrati~nimi politi~nimi silami.

ZLSD je ~lanica mednarodne dru`ine socialdemokratskih strank, kar jo utrjuje v prepri~anju, da so njene usmeritve in stali{~a tudi mednarodno legitimna. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se socialdemokratsko gibanje v Evropi krepi, {e posebej v de`elah vzhodne Evrope. Po prvem valu navdu{enja nad demokracijo s {ibko in demoralizirano levico je postalo sredi devetdesetih let volivcem skoraj povsod `e zelo jasno, da demokratizacije in krepitve demokracije ni mogo~e zagotavljati brez socialisti~nega gibanja in sodelovanja socialdemokracije pri vodenju dru`be in dr`ave.

Zavedamo se, da je sodelovanje politi~nih sil za doseganje temeljnih narodnih interesov eden od pogojev za u~inkovito delovanje parlamentarne demokracije. Z vsemi politi~nimi silami, ki so nam programsko blizu, smo pripravljeni deliti odgovornost pri upravljanju dr`ave. Z vsemi programsko nasprotnimi politi~nimi silami pa se bomo polemi~no, vendar strpno - v prid politi~ni stabilnosti in uravnote`enosti slovenske dru`be.

Za~etni zaslon - Osnovni menu - Predstavitev stranke - Program in statut
Kongresi in konference - Poslanska skupina - Izjave za javnost - Tiskovne konference
Tribune, okrogle mize - Kako postati ~lan - Oldiest but goldiest