IX. Kmetijstvo in pode`elje

Ohraniti moramo slovenskega kmeta in kmetico.

Ve~ina dr`avljanov Slovenije je vezana na zemljo in pode`elje. Zato se njunega pomena ne sme omejiti le na pridelavo kmetijskih dobrin. Kmet je imel pri ohranjanju nacionalne samobitnosti, slovenskega jezika in pri oblikovanju na{e kulturne krajine na Slovenskem posebno mesto.

Otresti se moramo agrarnega romantizma, ki temelji na te`njah, da se z dr`avnimi subvencijami in diktirano cenovno politiko za{~iti drobno blagovno pridelovanje na majhnih kmetijah. Dr`ava pa je ob tem dol`na intervenirati in zaustaviti razslojevanje slovenske vasi in izseljevanje ter obvarovati hribovske kmetije.

Na{ pogled na razvoj slovenskega kmetijstva je hkratnost ekosocialnega in tr`nega modela.

Kmetijstvo v tr`ni dru`bi ne more samo `iveti. Podpora dr`ave je nujna. Upo{tevanje tr`nih meril ga vodi v onesna`evanje okolja, izklju~no upo{tevanje na~el ekologije pa ga izlo~a iz blagovno-denarnega prometa in ga siroma{i.

Zagotoviti moramo primerno posestno strukturo, tako da bodo pridelki bolj kakovostni in pridelava cenej{a.

Sedanja posestna struktura onemogo~a, da bi se nova tehnologija uveljavila tudi kot dejavnik zmanj{evanja cen kmetijskih izdelkov in dejavnik izbolj{evanja kakovosti. Prepre~iti je treba nadaljnjo delitev kmetijskih posesti in obrniti tok v zdru`evanje pridelovalnih zemlji{~ predvsem v ravninskih predelih.

Denacionalizacija je marsikje dala zemljo v roke neobdelovalcem, kar je treba popraviti. Zemlja mora biti v rokah tistega, ki jo obdeluje.

Evropa trka na vrata - pri~akajmo jo pripravljeni. Zagotoviti moramo ~im ve~jo stopnjo samooskrbe s hrano.

Z odpiranjem Slovenije bo kmetijstvo do`ivelo velike pretrese. Do tedaj je treba nujno dvigniti kakovost in donosnost kmetijske pridelave. Zaradi neugodne lege je nemogo~e pri~akovati, da bo slovenski kmet konkuren~en na evropskem in svetovnem trgu, zato bo treba na~rtovati posebne za{~itne ukrepe za slovenskega kmeta.

Poleg kmetijstva se na pode`elju odpirajo mo`nosti za male obrate, delo na domu, ob~asno sezonsko proizvodnjo in servisno dejavnost. Skratka za tako imenovano dopolnilno dejavnost, ki je lahko pomemben dejavnik pri gospodarjenju na kmetiji. Vsekakor je nujno ekolo{ko prijazno sodelovanje s kmetijskim in drugim gospodarstvom.

Kmet in delavec naj dostojno `ivita od svojega dela.

Prav na kmetijskem podro~ju se je najbolj ostro pokazalo nasprotje med gospodarsko ra~unico in dru`beno pravi~nostjo. Iz nasprotja se je rodil delavec - kmet, ki je pokazal izjemno prilagodljivost in odpornost za vsakr{ne gospodarske zastoje in krize. Ta temelji na njegovi naturalni samooskrbi in me{anem gospodarstvu, s svojo stabilnostjo predstavlja izreden instrument vzdr`evanja socialnega miru. Polkmet je spro`il preobrazbo nekdanje agrarne pokrajine v pode`elje, saj je bil glavni pobudnik za izgradnjo krajevne infrastrukture in uveljavljanja me{anega gospodarstva. Upo{tevati ga je treba kot slovensko posebnost in hkrati ugotoviti njegovo dru`beno in gospodarsko vlogo.

Kmetije naj ne bodo samo kmetije.

Da pove~ajo svoj prihodek ne smejo kmetije ostati zgolj kmetije, ampak morajo razviti najrazli~nej{e druge dejavnosti, ki se lahko ve`ejo na kmetovanje, kot so na primer kme~ki turizem in doma~a obrt.

Razvoj pode`elja mora temeljiti na spremenjenem odnosu do kmetice.

Njena vloga je v razvoju pode`elja in v kme~kem gospodarstvu prevelika, da bi {e naprej dopu{~ali, naj ostaja gospodarsko odvisna od lastnika kmetije, ki je praviloma mo{ki, ter od njegove pokojnine, saj dveh zavarovanj majhne kmetije ne morejo pla~evati.

Pomen zadrug mora biti ve~ji.

Zadruge predstavljajo interesno ter solidarnostno povezovanje kmetov in imajo na Slovenskem dolgo tradicijo. Vezane so na skupen nastop kmetov za konkuren~nost njihovih pridelkov na tr`i{~u ter na hitrej{e uvajanja tehnolo{kih novosti. Za zadru`ni{ko dejavnost je treba zagotoviti ustrezne dav~ne olaj{ave.

Velika posestva niso ostanek preteklosti, ampak nujnost razvitega kmetijstva.

Nobenega opravi~ljivega razloga ni, ki bi govoril v prid razgradnji nekdanjih dru`benih posestev. Ohraniti jih moramo in ustrezno preoblikovati, da se bo pove~ala njihova u~inkovitost in produktivnost. Velika posestva so nujen del kmetijske strukture, brez njih je skupna u~inkovitost kmetijske proizvodnje veliko manj{a.

Za~etni zaslon - Osnovni menu - Predstavitev stranke - Program in statut
Kongresi in konference - Poslanska skupina - Izjave za javnost - Tiskovne konference
Tribune, okrogle mize - Kako postati ~lan - Oldiest but goldiest